Izbrana kakovost – Slovenija
Označba višje kakovosti
Integrirana pridelava
Zaščitena označba porekla
Zajamčena tradicionalna posebnost
Zaščitena geografska označba
Ekološki proizvodi
V Sloveniji se ob prazničnem silvestrskem času na mizah tradicionalno znajdejo izbrane jedi, značilne za posamezno regijo. Nekatere jedi pa so vseslovenska klasika in so nepogrešljive na skoraj vsaki praznično obloženi mizi. Tradicionalna božična večerja se tudi v sodobnem času naslanja na našo kulinarično dediščino, ki pa se po regijah nekoliko razlikuje. Na vzhodnem delu …
Miklavževanje je star običaj, ki je na slovenskem zakoreninjen že skoraj 200 let. Praznik svetega Miklavža praznujemo 6. decembra, običaj pa je tudi peka parkljev, za katere smo pripravili recept. Sveti Miklavž, ki je v drugih evropskih jezikih znan kot sveti Nikolaj, je krščanski svetnik, ki je živel v 3. stoletju. Ta sveti mož je …
Kraški zašink je ena od slovenskih kulinaričnih posebnosti. Zaradi svoje izjemne kakovosti in edinstvenega postopka pridelave je del evropske sheme kakovosti, imenovane zaščitena geografska označba. Kraški zašink je suho zorjen izdelek iz kakovostnega svinjskega stegna, ki ga prepoznamo po čvrsti, a nežni teksturi, značilni aromi ter izraziti barvi mesa. Odlikuje ga ravnotežje med slanostjo in …
Prleška tünka je živilo z zaščiteno geografsko označbo. To je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, pri kateri je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Prleška tünka je eden od najbolj značilnih kulinaričnih simbolov severovzhodne Slovenije, posebej Prlekije. …
Zgornjesavinjski želodec je sušena domača mesnina, ki jo že več stoletij izdelujejo na območju Zgornje Savinjske doline. Izdelana je iz najboljšega mesa in slanine prašičev ter nosi zaščiteno označbo porekla. Zavedajoč se naravnih danosti, izkušenj, tradicije in kakovosti so proizvajalci želodcev v Zgornji Savinjski dolini izdelek poimenovali zgornjesavinjski želodec. S tem poimenovanjem so zaščitili tradicijo, …
V ponedeljek, 17. novembra 2025, je v okviru Tedna slovenske hrane potekal strokovni dogodek Pamet v hrano, znanje na krožnik, na katerem smo med predstavniki javnih zavodov in organizatorjev prehrane izvedli kratek vprašalnik in kviz o odpadni hrani. Namen obeh aktivnosti je bil ugotoviti, kako dobro poznajo izzive na tem področju ter katere ukrepe že …
V tednu slovenske hrane, ko po vsej državi še posebej pozorno gledamo na to, kaj položimo na krožnik, je na Gospodarskem razstavišču potekal strokovni dogodek z zgovornim naslovom Pamet v hrano, znanje na krožnik. Dogodek je združil kmetijski sektor, organizatorje prehrane, predstavnike šol, vrtcev, zdravstvenega resorja, kulinarične strokovnjake in številne podpornike lokalne prehranske verige. Namen …
Orehi so eden najbolj značilnih plodov naših krajev. Njihova prisotnost v slovenski kulinariki in tradiciji je tako močna, da jih najdemo prav v vsakem letnem času in v številnih jedilih, od praznične potice do preprostih jesenskih kolačev. Mogočno orehovo drevo s cenjenim lesom lahko zraste zelo visoko, glede podnebja pa ni izbirčno. Najdemo ga tako …
Tradicionalni slovenski zajtrk bo letos zaznamovan tudi na malih zaslonih. V sodelovanju s Televizijo Slovenija so nastale prav posebne oddaje, namenjene predvsem mladim gledalcem, ki skozi zabavne vsebine spoznavajo pomen lokalno pridelane hrane in slovenskih sestavin zajtrka. Na voljo so tudi didaktična gradiva za otroke. Obesite plakat Tradicionalnega slovenskega zajtrka v učilnici ali doma in …
Petek v tretjem tednu novembra, ki bo tokrat 21. 11. 2025, vsako leto poveže Slovenijo v praznik slovenske hrane. Na tisoče otrok v vrtcih in osnovnih šolah takrat sede za mizo, kjer jih pričaka preprost, a izjemno pomenljiv obrok, ki ga sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko. To je Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga …
