Gospodinjstvo

V gospodinjstvih se pogosto srečujemo z izzivom odpadne hrane, ki pa ga lahko omilimo z boljšim načrtovanjem in pravilnim shranjevanjem živil. Z manjšimi spremembami vsakodnevnih navad lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju količine zavržene hrane. S tem ne skrbimo le za okolje, temveč tudi za naše denarnice, saj učinkovito ravnanje z živili pomeni manj nepotrebnih stroškov.

Najpogostejši vzroki za nastajanje odpadne hrane in izgube hrane v gospodinjstvu

• pri nakupovanju se ne upošteva roka uporabnosti hrane (rok uporabnosti, nepoznavanje pomena datumskih označb živil (uporabno najmanj do (best before) in porabiti do (used by) ter strah pred zastrupitvijo);
• ne upošteva se lokalna sezonska ponudba;
• prevelike količine kupljene hrane, neprimerno načrtovanje (npr. preveč skuhane hrane, slabe nakupovalne navade);
• prevelike porcije (na strani ponudbe);
• nepravilno shranjevanje živil;
• nepoznavanje problematike (prepričanje, da hrana ni zavržena, če se kompostira);
• pomanjkanje znanja pri ravnanju s hrano;
• premalo vedenja o shranjevanju in ponovni uporabi hrane oziroma živil (npr. kruha, sadja, zelenjave);
• slabi/nepremišljeni nakupi;
• napačna priprava hrane pri kuhanju (preveč soli, prevelike porcije in podobno, zaradi česar jo zavržemo);
• neustrezni prehranski vzorci, ki se pojavljajo v vseh starostnih skupinah (uravnoteženost, okusnost, pestrost, včasih tudi v smislu preveč doslednega upoštevanja različnih smernic).

Kaj lahko storimo sami?

Priporočena količina živil na osebo

Meso (surovo)

• Meso brez kosti (npr. mleto meso) 120–150 g
• Pečenka 150–200 g
• Meso s kostjo 150–200 g

Zelenjava (nepripravljena)

• Za prilogo 150 g
• Dnevno 250–400 g

Žita

• Za prilogo 50–80 g
• Za glavno jed 75–100 g

Testenine

• Suhe za prilogo 50–80 g
• Suhe za glavno jed 100–125 g
• Sveže za prilogo 80–100 g
• Sveže za glavno jed 100–125 g

Stročnice (suhe)

• Za glavno jed 60–100 g

Krompir

• Pečen, gratiniran, v oblicah 150–200 g
• V solati, ocvrt, za juho 200–250 g

Povzeto po: evropavsoli.si

Kako pravilno zamrzniti hrano?

Pomembno je, da živila zamrznemo takoj, ko jih prinesemo iz trgovine ali tržnice. Tako preprečimo razraščanje bakterij in poskrbimo, da bodo obdržala svojo kakovost in okus. Vso zamrznjeno hrano obvezno opremimo z datumom, da imamo nadzor nad tem, koliko časa je že v zamrzovalniku. Kadar shranjujemo kuhano hrano, je zelo pomembno, da jo najprej ohladimo.

Kadar zamrznemo sveža živila, jim lahko občutno podaljšamo življenjsko dobo. V spodnjem seznamu lahko preverite, koliko časa so določena živila obstojna v zamrzovalniku:

• Surov piščanec (cel): 1 leto
• Surovi zrezki, kotleti, pečenka: 4–12 mesecev
• Surovo mleto meso: 3–4 meseci
• Klobasa: 1–2 meseca
• Golaž, obara ipd.: 2–3 meseci
• Surov razkosan piščanec: 9 mesecev
• Slanina: 1–2 meseca
• Kuhana govedina in svinjina: 2–3 mesece
• Kuhana perutnina: 4 mesece
• Ribe: 6 mesecev
• Kruh: 1–2 meseca
• Enolončnice: 2–3 mesece
• Testo za piškote: 3 meseci
• Sadje: 8–12 mesecev
• Zelenjava: 8–12 mesecev

Katerega sadja in zelenjave NE hranimo v hladilniku

V hladilniku ne hranimo:

• Paradižnika (postane kašast)
• Melancana (raje na hladnem)
• Kumare (izgubijo okus)
• Limone, pomaranče (izguba okusa)
• Avokado (če še ni zrel)