Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti in Univerzo v Aarhusu, je razkrila ugotovitve glede ravnanja z zavrženo hrano v Sloveniji in drugih evropskih državah. 

Večkulturna raziskava o odpadni hrani je bila financirana s strani Evropske unije, cilj pa je bil osvetliti kulturne razlike v odnosu ljudi do zavržene hrane in ponuditi priporočila za učinkovitejše nacionalne kampanje za zmanjševanje zavržene hrane.

Slovenija eden od vzorov v Evropi

Slovenija se je v študiji izkazala kot država z relativno nizko frekvenco zavržene hrane, kar jo umešča med vzore drugim državam, kjer je problematika še bolj pereča. Ugotovitve kažejo, da so Slovenci bolj osveščeni in preudarni pri ravnanju s hrano v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Kljub temu pa študija poudarja, da je še vedno prostor za izboljšave in da bi morali še naprej stremeti k zmanjševanju zavržene hrane.

Ključne ugotovitve o ravnanju z odpadno hrano v Sloveniji

• • Demografski vplivi: Raziskava je pokazala, da v Sloveniji moški zavržejo več hrane kot ženske, prav tako mlajši udeleženci več kot starejši. Te ugotovitve nakazujejo pomembnost osredotočenja na specifične demografske skupine pri načrtovanju kampanj za zmanjšanje količine zavržene hrane.
• • Pomen dobrega načrtovanja nakupov: Eden od ključnih faktorjev za zmanjšanje zavržene hrane je izogibanje nakupu hrane, ki jo imamo že na zalogi doma. Udeleženci, ki so bili bolj pozorni na to, kaj že imajo doma, so manj pogosto zavrgli hrano.
• • Poraba živil, ki jim bo potekel datum uporabe: Anketiranci, ki so povedali, da redno spremljajo rok uporabnosti hrane, so poročali o manj zavržkih. To kaže na pomembnost ozaveščanja potrošnikov o pomenu in pravilnem branju roka uporabnosti na živilih.
• • Kreativna uporaba ostankov hrane: Spodbujanje kreativne uporabe ostankov hrane in preoblikovanje le-teh v nove jedi je ključno za zmanjšanje zavržene hrane v Sloveniji. Prakse, kot so priprava novih obrokov iz ostankov, lahko znatno pripomorejo k zmanjšanju količine zavržene hrane.
• • Percepcija kozmetičnih napak na živilih: Slovenija se je izkazala kot država, kjer potrošniki namenjajo manjši poudarek vizualni popolnosti sadja in zelenjave. 
• • Vloga večjih gospodinjstev: Ugotovljeno je bilo, da večje kot je število članov v gospodinjstvu, pogosteje prihaja do zavržene hrane. To kaže na potrebo po boljšem upravljanju s hrano v večjih gospodinjstvih, vključno s prilagajanjem količin hrane potrebam družine.

Kako lahko kot potrošniki prispevamo k zmanjšanju zavržene hrane?

Naša vsakodnevna izbira in navade pri ravnanju s hrano lahko pripomorejo k velikim spremembam. Preden zavržemo hrano, je smiselno razmisliti o alternativnih načinih uporabe ostankov hrane. Mnoge jedi so naslednji dan še boljše, zato jih ni smotrno prehitro zavreči. 

Preden se odpravimo po nakupih, je smiselno pregledati obstoječe zaloge hrane, saj lahko tako preprečimo nepotrebno nakupovanje in posledično odpadno hrano. Z malo truda in zavestnega načrtovanja lahko vsi prispevamo k zmanjšanju količin zavržene hrane. Tako spoštujemo vse dragocene vire in trud, ki je potreben za njeno pridelavo, ter prispevamo tudi k bolj trajnostni prihodnosti za vse.

Možnosti za izboljšanje v boju proti zavrženi hrani v Sloveniji

Slovenija je že na pravi poti k zmanjševanju količin zavržene hrane, vendar študija EUFIC kaže, da so še vedno priložnosti za izboljšave. Z osredotočenjem na prej omenjene ukrepe bi Slovenija lahko postala evropski vzor v boju proti zavrženi hrani, kar bi pripomoglo ne samo k bolj trajnostni prihodnosti, temveč tudi k bolj zdravemu in ekonomičnemu načinu življenja za vse Slovence.