Zmanjšajmo količino živilskih odpadkov

Vsak osmi prebivalec našega planeta je lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane in to kljub temu, da je proizvodnja hrane zadostna. K temu pripomore globalno neenaka razporeditev hrane, drugi problem pa se skriva v odnosu do hrane in količini zavržene hrane. V Evropi na letni ravni zavržemo okoli 88 milijonov hrane. Kako lahko živilske odpakde zmanjšamo sami?

Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane. Zavržena hrana je sporna tako z moralnega in socialnega vidika, kot tudi z vidika porabe naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije), posredno škodljivo vpliva na okolje tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov (ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, npr. pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane, npr. pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane). S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo (čas, znanje) in energijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane.

Kako s hrano ravnamo v Sloveniji, koliko je zavržemo, kdo jo zavrže, kaj zavržemo in kje taka hrana konča so ugotavljali in primerjali tudi pri Statističnem uradu RS (več).

Količina odpadne hrane se je v Sloveniji v obdobju 2013–2016 povečevala, v 2017 pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, skupaj pa smo v Sloveniji proizvedli 131.800 ton odpadne hrane; po oceni je bilo 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Preostala odpadna hrana vključuje neužitne dele, npr. kosti, koščice, olupke, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti. 

Skoraj polovico odpadne hrane proizvedemo v gospodinjstvih. Ena tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Nekoliko več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr.

Malo manj kot desetina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane, pri čemer naj opozorimo, da ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano (vir: SURS)

Odpadna hrana Slovenija 2017

Kako lahko v vsakdanjem življenju zmanjšamo količino živilskih odpadkov?

Nekaj napotkov, kako lahko zmanjšate količino živilskih odpadkov, prihranite denar in varujete okolje (vir):

  1. Načrtujte svoje nakupe: načrtujte svoje obroke za cel teden. Preverite, katere sestavine za obroke že imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Seznam vzemite s seboj in kupite samo živila, ki so na seznamu. Ne pustite se zavesti mamljivi ponudbi in ne kupujte, kadar ste lačni – kupili boste več, kot potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupite ravno toliko, kolikor potrebujete.
  2. Preverite datume: če živila ne potrebujete takoj, izberite raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupite, ko ga boste res potrebovali. Pozorni bodite na datume na nalepkah: „uporabno do“ pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr.: meso in ribe); „uporabno najmanj do“ označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki „uporabno najmanj do“.
  3. Upoštevajte svoj proračun:če varčujete s hrano, varčujete s svojim denarjem.
  4. Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika: preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.
  5. Pri shranjevanju hrane upoštevajte navodila na embalaži.
  6. Red v hladilniku: novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite spredaj. S pravilnim zlaganjem hrane vam ne bo treba hrane s pretečenim rokom uporabe metati v smeti.
  7. Servirajte manjše obroke, saj lahko po potrebi hrano še dodate.
  8. Uporabite ostanke hrane: namesto, da ostanke hrane vržete v smeti, jih lahko uporabite za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznete. Iz sadja lahko naredite sok ali sladico. Manj svežo zelenjavo lahko uporabite za pripravo juhe.
  9. Hrano zamrznite: če pojeste samo majhno količino kruha, preostali kruh zamrznite. Odvečne obroke hrane zamrznite in jih uporabite takrat, ko boste preveč utrujeni, da bi kaj skuhali.
  10. Hrana za vrt: nekaj hrane bo še vedno končalo v odpadkih. Pripravite si posodo za kompost, kamor boste metali ostanke sadja in zelenjave. Čez nekaj mesecev boste imeli bogat in dragocen kompost za vaše rastline. Za kuhinjske odpadke je primeren kuhinjski kompostnik. Napolnite ga s kuhinjskimi odpadki, dodajte plast pospeševalnih mikrobov in počakajte, da fermentira. Tako narejen kompost lahko uporabite za hišne ali vrtne rastline.

Pozdravljamo dobro prakso:

Program Ekošola in Lidl Slovenija že pet let izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo kar 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol. Vsako leto sodelujoče izobraževalne ustanove pripravijo raznolike ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o bolj odgovornem ravnanju s hrano.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih

Proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane. Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne…

Več...

V poletje z domačim sladoledom

Poletje in sladoled običajno prideta v paru. Najdemo ga praktično v vsaki slovenski trgovini. Kot pri vseh živilih je tudi pri izbiri sladoleda na koncu pomembna kakovost osnovnih surovin. In ko iščemo sladoled, primeren za vegana, alergika, človeka z laktozno…

Več...

Kaj jesti poleti?

Prehranskih navodil za konfekcijsko najbolj občutljiv del leta je vsako leto na pretek, a kaj nam pravzaprav sporoča poletje? Višja povprečna temperatura pomeni obremenitev za telo in hidracija je naša prva skrb. Vroči dnevi običajno zmanjšajo tek, telo pa nas…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati?Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in ponoči,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem