Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Zmanjšajmo količino živilskih odpadkov

6.4.2020

Vsak osmi prebivalec našega planeta je lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane in to kljub temu, da je proizvodnja hrane zadostna. K temu pripomore globalno neenaka razporeditev hrane, drugi problem pa se skriva v odnosu do hrane in količini zavržene hrane. V Evropi na letni ravni zavržemo okoli 88 milijonov hrane. Kako lahko živilske odpadke zmanjšamo sami?

Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane. Zavržena hrana je sporna tako z moralnega in socialnega vidika, kot tudi z vidika porabe naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije), posredno škodljivo vpliva na okolje tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov (ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, npr. pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane, npr. pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane). S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo (čas, znanje) in energijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane.

Vsak Slovenec na leto povprečno zavrže 68 kg hrane.

V Sloveniji smo v letu 2018 zavrgli 139.900 ton hrane.

V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, v 2018 pa že 68kg, skupaj smo v Sloveniji v letu 2017 proizvedli 131.800 ton odpadne hrane, v 2018 pa že 139.900 ton; od tega je 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.  

Skoraj polovico odpadne hrane proizvedemo v gospodinjstvih. Ena tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Nekoliko več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr.

Malo manj kot desetina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane, pri čemer naj opozorimo, da ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano (vir: SURS)

Pozdravljamo dobro prakso:

Program Ekošola in Lidl Slovenija že pet let izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo kar 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol. Vsako leto sodelujoče izobraževalne ustanove pripravijo raznolike ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o bolj odgovornem ravnanju s hrano.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Sodelujte v raziskavi o odpadni hrani

Pridružite se najobsežnejši slovenski raziskavi o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih. Za ta namen so na Ministrstvu za okolje in prostor izdelali kuhinjski dnevnik odpadne hrane.Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, v letu 2020…

Več...

2. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani.Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani…

Več...

Zmanjšanje količine odpadne hrane je eden ključnih ciljev do leta 2030

Do leta 2030 smo se na globalni ravni zavezali prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca. To lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji, ki se začnejo pri vsakem posamezniku.V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi kot…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem