Zmaga: ko poznaš kakovost in poreklo svojega mleka ali mlečnega izdelka

Ali veš, od kod prihaja tvoje mleko ali mlečni izdelek?

Shema »izbrana kakovost« je utrdila mesto slovenskemu mleku in mlečnim izdelkom na trgovskih policah. Ključno pa je tudi, da se lokalno poreklo izdelkov usidra v zavest potrošnikov. Sonja Arlič, članica Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, izpostavlja: »Za kmete shema »izbrana kakovost« pomeni večjo varnost pri pridelavi in prodaji mleka. Mlekarne imajo zagotovljeno kakovostno surovino. Kaj pa prednost za potrošnike? To, da kupiš mleko in mlečne izdelke z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« in točno veš, kaj ješ in od kod izvira tvoje živilo.«

Poreklo mleka bodisi svežega bodisi predelanega v mlečne izdelke je v shemi »izbrana kakovost« osrednjega pomena. Mleko mora prihajati s slovenskih kmetij. Kmetje lahko mleko oddajo zadrugam ali neposredno mlekarnam, lahko pa ga tudi sami predelajo v mlečne izdelke. Potrošniki lahko zato na določenih izdelkih ob znaku »izbrana kakovost – Slovenija« zasledimo tudi pripis »kmečki«. »Ta napis lahko imajo samo živila, ki so jih pridelovalci tudi predelali. Takšen primer je denimo sir, ki ga kmetje proizvedejo iz svojega mleka. Napis je torej dodana vrednost za izdelke kmetov, dodatni kriteriji, ki jih morajo upoštevati, pa poleg kakovosti zagotavljajo tudi tradicionalno predelavo,« pojasnjuje Monika Ravnik iz Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

Na kmetiji predelano mleko nosi oznako »kmečki«

Prednosti za okolje in samooskrbo

S poseganjem po izdelkih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« potrošniki kupimo kakovostno živilo. Pa ne le to, s kupovanjem lokalnih živil pripomoremo k ohranjanju stabilne pridelave in predelave slovenskega mleka višje kakovosti ter ne nazadnje k ohranjanju okolja in boljšemu varstvu živali.

Mleko in mlečni izdelki iz naše bližine so prepotovali krajšo pot, kar pomeni manjšo onesnaževanje okolja. Prav tako se s podpiranjem lokalne pridelave in nakupom slovenskega mleka ohranja obdelana krajina, razlaga dodaja Monika Ravnik.

»Slovenski kmetje imajo manjše črede, zmerne mlečnosti in velik delež voluminozne krme, denimo sena. Vse to vpliva na boljše počutje in zdravstveno stanje živali, odraža pa se tudi v višji kakovosti in hranilni vrednosti mleka in mlečnih izdelkov. Sledljivost osnovne surovine od kmetije preko mlekarne do končnega izdelka je boljša,« dodaja Barbara Rupnik.

Dajanje prednosti lokalni hrani je pomembno 

Teža nakupnih odločitev potrošnikov se je še posebej izrazito pokazala v času epidemije koronavirusa. Grenka izkušnja epidemije je povzročila večje zanimanje ljudi za poreklo živil. Hkrati je izpostavila pomembnost kupovanja lokalne hrane, tudi mleka, za ohranjanje samooskrbe države na dolgi rok. V tem času se je izkazala celotna mlekarska veriga, ki je od kmetov preko zadrug do mlekarn združila moči v prizadevanjih za ohranitev stabilnega odkupa in predelave mleka ter nemotene in varne oskrbe s kakovostnimi slovenskimi mlečnimi izdelki. Kot je slišati v sektorju mleka, smo potrošniki več posegali po lokalnih živilih, več kupovali na spletu in naročali živila na dom.

»Pod vplivom globalnih razmer in odprtega trga se slovenski mlečni izdelki borijo za svoj delež na domačem trgu. Slovenske mlekarne kot najpomembnejši in redni odkupovalec slovenskega mleka skupaj s svojimi pridelovalci zagotavljajo stabilno proizvodnjo in distribucijo zadostnih količin varnih in kakovostnih mlečnih izdelkov za trgovske sisteme, javne zavode in gostinski sektor,« opozarja Barbara Rupnik.