Zeliščarska kmetija Kalan o pomenu pridelave slovenskih zelišč | Turistična kmetija, Zelišča | Zgodbe o naši super hrani

Zeliščarska kmetija Kalan o pomenu pridelave slovenskih zelišč

O pomenu zeliščarstva smo se pogovarjali z Milanom Kalanom iz kmetije K n v Kalobju, ki je v letih delovanja postala največja zeliščna kmetija v Sloveniji tako po številu pridelanih zelišč kot po površini.

Gospod Kalan, vi ste največji pridelovalec zelišč v Sloveniji z bogatimi izkušnjami. Nam lahko poveste, kzelišča v Sloveniji in kako jih uporabljamo v prehrani?

V Sloveniji imamo zelo veliko raznovrstnih zelišč. V skoraj vsaki pokrajini je eno zelišče pomembnejše od drugega. Ponekod je to lipa. Drugje spet vinska rutica. Vsekakor so najpogostejša zelišča meta, kamilica in melisa. Zelišča premalokrat vključujemo v prehrano. Največkrat so uporabljena v čaju. Ostalih oblik skoraj ne poznamo, saj namesto domačih začimb raje uporabljamo tuje uvožene začimbe, kot so cimet, ingver, kurkuma itd. Zelo radi k nam prinašamo vzhodno kulturo kot ideal. Sprašujem se, zakaj je potem življenjska doba na vzhodu veliko krajša kot pri nas. Zavedati se moramo, da ima vsaka zemljepisna širina svojo floro in svojo favno. Ljudje na vzhodu so drugačni od nas. Tisto, kar njim godi, ni rečeno, da tudi nam in obratno. Spoštujmo lokalno pridelano hrano in zelišča, na katera je naše telo prilagojeno.

»Spoštujmo lokalno pridelano hrano in zelišča, na katera je naše telo prilagojeno.«

Ali znamo Slovenci uporabljati zelišča v prehrani, se zavedamo njihovega pomena? 

Menim, da jih še vedno ne znamo uporabljati v zadostni meri in ne poznamo pomena začimb v prehrani. Začimbe imajo pomen narediti hrano okusnejšo in bolje prebavljivo. Zakaj dodajamo šetraj fižolovim jedem, gobam in zeljnatim jedem – ker preprečuje napenjanje. Gobove jedi brez šetraja so težje prebavljive, saj šetraj pomaga prožiti žolčno tekočino. Podobno kot šetraj delujeta tudi timijan in origano. Origano uporabljamo samo na pizzi, drugje skoraj nikjer. Hren jemo samo za veliko noč, ingver pa čez vse leto, čeprav je tudi hren super živilo. Pekoči okus ingverja je za nas sprejemljiv, okus česna v solati pa ne.

»Otresimo se stereotipa, da v svoji vasi še nihče ni bil prerok, in začnimo uporabljati lokalno pridelano hrano z večjim spoštovanjem.«

Zeliščarstvo Kalan
Zeliščarstvo Kalan

Ali imamo pri nas dobro razvito dejavnost gojenja zelišč?  Ali smo v Sloveniji samooskrbni z zelišči in ali je naše okolje sploh primerno za vzgojo zelišč? 

Slovenija je dežela z izrednim potencialom glede gojenja zdravilnih zelišč. Na malem področju lahko gojimo tako primorske, alpske kot panonske rastline. Gojimo lahko pisano paleto travniških in gozdnih rastlin. Slovenija je ena od redkih dežel z izjemno veliko možnostmi gojenja zelo kakovostnih rastlin.

Slovenija žal večino zelišč, ki se prodajajo v maloprodaji, uvaža. Doma pridelana zelišča lahko potrošnik kupi le v manjših specializiranih prodajalnah ali pa direktno pri pridelovalcu oziroma nabiralcu zelišč v naravi. Ravno tako vsa zelišča, iz katerih se pripravlja čaj za vrtce, šole, bolnice, domove ostarelih, hotele, zdravilišča, prihajajo iz uvoza. Trenutno se tudi nekateri kmetje zatekajo k uvozu zelišč, saj je to bolj dobičkonosno kot pridelava na lastnih površinah.

Slovenskih pridelovalcev, ki pridelujejo tržne viške in te prodajajo doma, je zelo malo. Večina slovenske pridelave zelišč je namenjena tujemu trgu, ki zna ceniti naš način pridelave in je pripravljen ta zelišča plačati po nekajkrat višji ceni od svetovne, ali pa jih uporablja za destilacijo v eterična olja. Doma je pridelava zelišč omejena le na lokalni trg. To je dejavnost, ki zahteva veliko ročnega dela, saj je zaradi naše majhnosti, geografske razgibanosti in razdrobljenosti kmetijskih površin strojna pridelava zelišč skoraj nemogoča. Da zaradi teh danosti postanemo tržno zanimivi, moramo pridelati zelo kakovostna zelišča.

Kakšne razmere potrebujejo zelišča? 

Zelišča potrebujejo veliko sonca, odcedna rodovitna tla, vseh kakovosti. Vse to v Sloveniji imamo.

Kako se lotiti vzgoje zelišč?

Vzgoja zelišč je resna kmetijska panoga, ki zahteva celega človeka. Zeliščarstvu se moramo posvetiti celotno kmetijsko gospodarstvo. Zelišča niso dopolnilo kateri drugi osnovni kmetijski dejavnosti. Prepričan sem, da bi pridelava zelišč pri nas zaživela, če bi bilo pridelovalcem namenjenih več spodbudnih sredstev za razvoj te panoge, torej finančne spodbude za nabavo opreme za pridelavo in primarno predelavo. Stroji za obdelavo tal, sušilnice, pakirnice, so oprema, ki si je ne moremo privoščiti zlahka, še posebej ne na začetku.

»V Slovenskem prostoru raste okoli 300 različnih zdravilnih zelišč, ki se uporabljajo za reševanje najrazličnejših tegob.«

Ali je velika razlika, če jih vzgajamo na vrtu ali na okenski polici?

Je. Zelišča potrebujejo za tvorbo zdravilnih učinkovin ali pa samo arom dovolj sonca. Na okenski polici tega ni. Pridelana zelišča na okenski polici so primerna zgolj za kulinariko, v zdravilne namene pa ne. V Slovenskem prostoru raste okoli 300 različnih zdravilnih zelišč, ki se uporabljajo za reševanje najrazličnejših tegob.

Katera je najpogostejša napaka pri vzgoji, skladiščenju in uporabi zelišč? 

Napak pri pridelavi in uporabi je veliko. Pri vzgoji je največ napak, ker smo teoretično dobro podkovani, vendar tega ne znamo prenesti v prakso. Vse preveč se poslužujemo spleta, od koder ne znamo izluščiti uporabnih informacij. Zelo malo zeliščarjev se zaveda, da so zelišča zdravila naravnega izvora in da imajo tudi zelišča stranske učinke. Veliko zelišč lahko z nepravilno uporabo in pripravo trajno okvari zdravje posameznika ali pa je pot do ponovnega zdravja zelo dolga. Sam sem po dobrih dvajsetih letih ljubiteljskega zeliščarstva mislil, da vem o zeliščih zelo veliko, ko sem stopil na drugo stran prodajnega pulta, sem se s tem strinjal, a vedel, da se bom moral še veliko naučiti. Ko sem temu ljubiteljstvu dodal še več kot 25 let poklicnega dela z zelišči, pa z gotovostjo trdim, da ne vem nič.

Obstaja kakšna dobra knjiga na to temo, s katero si lahko pomagamo? 

O uporabi zelišč je pri nas dovolj literature, medtem ko o pridelavi, sušenju in skladiščenju žal dobre literature ni veliko, razen priročnika »Gojenje zdravilnih rastlin in dišavnic« izpod peresa Dušana Valenčiča in Jožeta Spanringa. Sam si prizadevam, da bi strnil več kot 45-letno delo z zelišči in 25-letno poklicno pot pridelave zelišč v knjigo o pridelavi, ki je v zaključni fazi. Knjiga bo vsebovala vse, kar pridelovalec potrebuje za lažje delo. Kakšne so značilnosti rastline, na kak način se razmnožuje, kdaj, kje in kako seme kali, kako ga zbudimo iz počitka, kdaj, kako in na kakšen način pobiramo zelišče, kako ga posušimo, zrežemo ali osmukamo, kje zelišča hranimo, kako vzdržujemo trajni nasad spomladi, kako opravimo žetev itd.

»Po dobrih dvajsetih letih ljubiteljskega zeliščarstva sem mislil, da vem o zeliščih zelo veliko, ko sem temu ljubiteljstvu dodal še več kot 25 let poklicnega dela z zelišči, pa z gotovostjo trdim, da ne vem nič.«

Povejte nam še nekaj besed o vaših delavnicah na temo gojenja zelišč.

Naši začetki so bili zelo težavni, saj kot sem že omenil dobre literature o pridelavi zelišč ni. Še manj, kako sestaviti kolobar iz samih zelišč. Skozi ves proces smo morali iti sami. Ko se ozrem nazaj, vidim, da še vedno nismo dosegli našega prizadevanja glede povečanja pridelave zelišč. Zato smo se odločili, da začnemo z izvajanjem delavnic za ljubitelje zeliščarje in izobraževanje za pridelovalce zelišč, da jim pomagamo premostiti začetno težavo. Res je, da se danes odvija veliko delavnic in predavanj na temo zeliščarstva, res pa je tudi to, da so zelo redka kakovostna. Kandidati se morajo na naših delavnicah soočiti z realnostjo. Naša izobraževanja se razlikujejo od ostalih po tem, da so predvsem praktična in ne zgolj teoretična. Teoretični del obdelamo pri praktičnemu problemu. Pri izobraževanju, ki je namenjeno bodočim pridelovalcem zelišč in traja 110 ur, kandidati dobijo samo seme in preorano površino. Vzgojiti si morajo svoj sadilni material, pridelati svoje zelišče, ga pobrati, posušiti, pravilno zapakirati, opremiti in tudi prodati. Iz dela zelišč pa vzgojiti svoje seme. Podrobnejši opis delavnic in izobraževanja lahko najdete na naši spletni strani www.zelisca-kalan.si.


Sorodni članki

Zakaj za počitnice izbrati turistične kmetije?

Vir: Slovenia.infoTuristične kmetije s svojo drugačno ponudbo, stran od množic in v pristnem stiku z naravo, gostom ponujajo počitnice, polne doživetij. Izbirate lahko med več kot 300 ponudniki. Na strani Združenja turističnih kmetij Slovenije je na voljo celoten pregled ponudbe…

Več...

Za počitnice lahko izberete turistične kmetije z EKO certifikatom

Foto: arhiv ZTKSTuristične kmetije z EKO certifikatom ponujajo možnost edinstvenih doživljajsko obarvanih počitnic ob odlični, ekološko pridelani hrani. Omogočajo spoznavanje od blizu, kako se prideluje ekološka hrana. V Sloveniji lahko izbirate med več kot 60 ekološkimi kmetijami, ki vas odprtih…

Več...

Še nekaj prostih nastanitev na turističnih kmetijah po Sloveniji

V kolikor še niste uspeli rezervirati svoje nastanitve za poletni oddih, imate morda izziv, kako najti ponudnike s prostimi kapacitetami. Unovčevanje turističnih bonov je namreč na vrhuncu in odziv Slovencev je odličen, posledično pa je nekoliko težje najti prosta mesta.…

Več...

Biodinamična kmetija Černelič z zmago na natečaju Rural Inspiration Awards 2020

Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020 prejela največ glasov javnosti ter se izmed 71 prijavljenih uvrstila na prvo mesto v kategoriji »Popular vote«. Zvone Černelič je spregovoril o pomenu biodinamičnega kmetovanja in predstavil…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem