Zdrava zelenjava na ribji pogon

Prihodnost vedno pripada pogumnim in med te nedvomno sodijo predstavniki podjetja Ponika , ki so našo domovino v kratkem času umestili na zemljevid svetovne akvaponike. Kaj akvaponika sploh je? Ta simpatična skovanka označuje inovativen in sonaraven pristop k pridelavi hrane, ki združuje prvine akvakulture – torej gojenje vodnih organizmov – in hidroponike, pridelave rastlin brez zemlje. Povedano po domače: akvaponika pomeni hkratno pridelavo zelenjave in gojenje rib, kar omogoči cel kup najbolj žlahtne možne sinergije.

Koncept namreč s posnemanjem naravnega zaprtega kroga izniči slabosti obeh načinov pridelave, s tem da nekatere od njih celo spremeni v prednosti! Voda, po kateri plavajo ribe, je po ceveh speljana do z glinoporjem napolnjenih rastnih gred. Tam domujoče bakterije iz ribjih izločkov posrkajo vsa potrebna hranila ter jih pretvorijo v rastlinam dostopno hrano. Voda kroži od rib do mikrobov in do korenin rastlin ter nazaj do rib. Tako smo ustvarili sistem, ki hkrati deluje kot ribogojnica in ekološki herbarij.

Da ne gre za samo še ene znanstveno-fantastične sanjarije, temveč za idejo z resnim komercialnim potencialom, priča dejstvo, da je ekipa Ponike v Prekmurju nedavno postavila kar 400 kvadratnih metrov velik akvaponski nasad. Po poskusnih izračunih, pravijo, bo sistem v optimalnih pogojih na mesec sposoben pridelati celo tono rastlinske mase in do 90 kilogramov rib. Objekt, ki stoji v srcu Krajinskega parka Goričko, je specializiran za začimbnice – te se namreč s principom akvaponskega gojenja še posebej dobro razumejo. Obenem pa Ponika tu dobesedno ribari za neizkoriščeno tržno nišo v Sloveniji gojenih začimbnic, saj morajo slovenske restavracije začimbe zdaj v glavnem uvažati, najpogosteje iz Italije, Nizozemske in Izraela. »Resda je slovenski trg za začimbnice majhen,« pravi Maja Turnšek Hančič, vodja marketinga pri Poniki, »in sicer tako majhen, da bomo že z enim sistemom v Prekmurju zadostili velikemu delu povpraševanja. A načrtujemo tudi razširitev na druge vrste zelenjave, takoj ko seveda preizkusimo in izboljšamo ta prvi komercialni prototip.

Hidroponična pridelava v Poniki
Nasad v Poniki s hidroponično pridelavo

Še en dokaz torej, da za sposobne in delovne mlade ljudi, ki se s srcem vržejo v pridelavo kvalitetne lokalne hrane , v Sloveniji ne manjka poslovnih priložnosti!

Akvaponika se je najprej razvila v daljni sušni Avstraliji. Od tam se je razširila predvsem v ZDA in Kanado. Evropa je šele nedavno doumela vse razsežnosti, ki jih ponuja tehnologija. Najnaprednejši evropski državi na tem področju sta Velika Britanija in Švica, impresivni obrat v Prekmurju pa v tem trenutku tudi nas uvršča v evropsko akvaponsko špico. »Prednosti tovrstnega gojenja zelenjave so številne,« strne dr. Vesna Miličić, direktorica podjetja Ponika. »Kmetovalcu omogoča hitrejši in večji donos, zelenjavo pa lahko pridelujemo čez vse leto. Ker voda ves čas kroži, je poraba v primerjavi s konvencionalnimi tehnikami radikalno manjša – po nekaterih ocenah tudi do 90 odstotkov. Zaradi občutljivosti rib se pri kmetovanju ne sme uporabljati nobenih antibiotikov, herbicidov, pesticidov – ničesar umetnega, zato gre za izjemno zdravo, organsko pridelano zelenjavo.« Kaj pa slabosti? »No, glavna bi bila, da je akvaponika energetsko bolj intenzivna kot konkurenčne metode – še posebej seveda pozimi, zaradi ogrevanja. Druga ovira pa je, upamo, zgolj začasna. Gre za to, da za zdaj še ne obstaja certifikat, s katerim bi tovrstno robo uradno lahko prodajali kot ekološko. Trenutno veljavna zakonodaja v EU narekuje, da mora ekološka zelenjava nujno zrasti na zemlji.«

A zelo možno, da res ne bo dolgo ostalo tako. Akvaponika je namreč kot nalašč za potrebe modernih družb, ki se soočajo z vse več pozidanimi in posledično vse manj kvalitetnimi kmetijskimi površinami. Seveda bi lahko rekli, da je ta mlada tehnologija še v povojih, zato obstaja še kar nekaj prostora za izboljšave.

Pri Poniki tako že raziskujejo možnosti izkoriščanja odpadne toplote, s čimer bi znižali stroške pridelovanja pozimi in naredili orjaški korak k zmanjševanju ogljičnega odtisa izven sezonske pridelave. Nedavno so razvili hišni akvaponski vrt ponnod solar, ki združuje pridobitve akvaponike s prednostmi solarnih rastlinjakov. Akvaponika je namreč tehnologija, ki nikakor ni omejena na velike sisteme, kot je zgoraj omenjeni v Prekmurju, temveč utegne v prihajajočih letih revolucionalizirati tudi domačo vrtičkarsko sceno. Matej Leskovec, Ponikin vodja razvoja, je na strehi garaže ob očetovi hiši v Idriji že pred osmimi leti postavil funkcionalno akvaponsko enoto, na kateri se je potem učil. Danes tistih par krapov v sodu za kisanje zelja štiričlansko družino skozi celo leto oskrbuje z zelenjavo s slabih dvajsetih kvadratnih metrov obdelovalne površine. Mladi podjetneži pri Poniki se pridušajo, da bi lahko z razvojem in nadaljnjim piljenjem te obetavne panoge nedvomno tudi zagotovili znaten porast zelenih delovnih mest in obenem napravili marsikaj za višjo stopnjo samooskrbe, predvsem z zelenjavo.

Krap s strehe Mateja Leskovca, soustanovitelja Ponike
Krap s strehe Mateja Leskovca, soustanovitelja Ponike

Prej bo treba morda samo še premagati kak predsodek ali dva. »Pogosto me vprašajo, ali ima na ta način pridelana zelenjava okus po ribah,« se nasmehne Vesna Miličić, »in jaz jim najraje odgovorim, da ne, saj vendar tudi konvencionalno gnojena zelenjava nima okusa po kravah!


Sorodni članki

Naše super sadje – sadje iz bližine

K shemi »Izbrana kakovost – Slovenija« so ta mesec pristopili tudi slovenski sadjarji. S to potezo izkazujejo svojo skrb za slovenskega potrošnika, saj bodo v interesu boljše prepoznavnosti ter zagotavljanja izvora in kakovosti svojih pridelkov deležni še večjega nadzora. A…

Več...

Nagrajeni bio zelenjavni sok rdeče pese

Če ste bili kdaj slabokrvni, so vam znanci verjetno najprej svetovali uživanje rdeče pese – po babičinem receptu se kar na tešče zaužije sok sveže pese in korenčka. A če nimate sokovnika, si ne želite rdeče obarvati kuhinje in še…

Več...

Kako najraje pripravite ozimnico?

Vroče in sušno poletje se je prevesilo v hladno jesen in dnevi so postali krajši od noči. Prišla je sezona obiranja sadja. Kljub nižjim temperaturam pa je še vedno na voljo nekaj vrtnin, kot so zelje, paprika, korenček, cvetača, por, bučke, čebula,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem