Zaveza odgovornosti v živilsko predelovalni industriji | Zgodbe o naši super hrani

Zaveza odgovornosti v živilsko predelovalni industriji

Ob izteku leta 2018 je GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij predstavila napredek projekta Zaveza odgovornosti. V sklopu projekta številna živilska podjetja izražajo pripravljenost in udejanjajo aktivnosti, s katerimi izboljšujejo manj dobre prakse na različnih področjih svojega delovanja. To so na primer oglaševanje, označevanje, promocija zdravega življenjskega sloga, izboljšanje sestave živilskih izdelkov in podobno. Sem tako sodijo na primer napori za zmanjšanje vsebnosti sladkorja v pijačah in zmanjšanje vsebnosti soli, ustrezno označevanje izdelkov in primerno oglaševanje. Zavezo odgovornosti so sprejeli v sektorjih brezalkoholnih pijač in mlekarstva, zaveze pa pripravljajo tudi v sektorju pekarstva.

Samoregulativa je pot do uspeha

»Z navdušenjem ugotavljam, da je projekt Zaveza odgovornosti zaživel v praksi. Kljub temu, da projekt samoregulative živi znotraj treh sektorjev, pa bo prej ali slej prerasel na celotno

živilskopredelovalno panogo, kajti družbena odgovornost podjetij bo še toliko bolj v ospredju v prihodnosti, tudi ko govorimo o okolju, embalaži, trajnostni pridelavi in predelavi živil. Stremimo k temu, da slovenskemu potrošniku s polno odgovornostjo ponujamo varna in kakovostna živila, ki pa imajo tudi dodano vrednost na področju izboljšanja sestave.«, poudarja dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-ZKŽP.

 »Želim izpostaviti, da je projekt Zaveza odgovornosti del družbene odgovornosti živilskih podjetij, ki kaže na njihovo odzivnost in transparentno delovanje na področju javnega zdravja in prehrane. Zaveze odgovornosti odražajo pripravljenost živilskih podjetij, da spremenijo manj dobre prakse v boljše. Da je temu tako, se strinjamo tudi predstavniki Odbora za spremljanje implementacije zavez odgovornosti, kjer sedimo predstavniki vseh ključnih ministrstev, saj smo sproti seznanjeni z načrtom in izvedbo aktivnosti GZS-ZKŽP in njenih članov,« je na dogodku izpostavila mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v vlogi predsedujoče Odboru za spremljanje implementacije zavez odgovornosti pri GZS-ZKŽP.

Manjša skupna energijska vrednost brezalkoholnih pijač

V poročilu za leto 2017 v sektorju brezalkoholnih pijač izstopa podatek o 100-odstotni skladnosti oglasov v tiskanih medijih in kinematografih, ter 97,6-odstotna skladnost oglasov na televiziji v času programskih vsebin za otroke. Energijski iznos brezalkoholnih pijač je v letu 2017 za 2 odstotka manjši kot v 2016, podatek o energijski vrednosti pijač je na prednji strani embalaže pri več kot polovici izdelkov podpisnikov zavez (52 odstotkov), v letu 2017 pa je bilo trgu predstavljenih kar 25 izdelkov izboljšane sestave.

brezalkoholne pijače

Manj dodanega sladkorja v mlečnih izdelkih

Tudi sektor mlekarstva ne zaostaja, saj je že v letu 2017 dosegel kar 9-odstotno znižanje dodanega sladkorja v svojih proizvodih v primerjavi z letom 2016. V vseh kategorijah mlečnih izdelkov (mlečni napitki, mlečni deserti, sadni jogurti, sadne skute, fermentirani mlečni napitki), se je vsebnost dodanega sladkorja skupno znižala. Posledično se pozitiven trend kaže tudi na področju znižanja energijskega iznosa. Povprečna energijska vrednost izdelkov se je zmanjšala za 6 odstotkov, energijska vrednost na račun količine dodanega sladkorja pa za okroglih 10 odstotkov.

lca mlečni izdelki

Zaveze pripravljajo tudi peki

Uspešnost delovanja samoregulative potrjuje tudi dejstvo, da aktivnosti s področja izboljšanja sestave živil prehajajo tudi na sektor pekarstva, ki aktivno pripravlja svoje sektorske zaveze in razpravlja o možnostih zmanjšanja vsebnosti soli v izbranih kategorijah pekovskih izdelkov.

Že v preteklem letu so svoje aktivnosti usmeril v identifikacijo potencialnih področij zavez odgovornosti. Intenzivne razprave potekajo predvsem glede možnosti zmanjšanja vsebnosti soli v izbranih kategorijah pekovskih izdelkov, pa tudi o povečanju uporabe polnozrnate moke v izdelkih, s tem pa tudi na področju izboljšanja ponudbe tovrstnih izdelkov na slovenskem trgu.

Potrditev prizadevanj živilskih podjetij in prehod iz sektorskih zavez na celotno živilskopredelovalno industrijo je moč opaziti preko izvajanja programa PREŽIVI, ki je bil na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij lansiran leta 2017. Program je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Projektni partner programa je Nacionalni inštitut za javno zdravje. V okviru programa PREŽIVI potekajo individualna svetovanja podjetjem, poudarek pa je tudi na izobraževanjih za nosilce živilske dejavnosti, kjer razpravljamo o možnostih in načinih izboljšanja sestave živil. Udeleženci izobraževanj so si enotni, da s širjenjem ponudbe živil izboljšane sestave lahko pripomorejo k spreminjanju prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije.

»Pozdravljamo iniciative živilskopredelovalne industrije, ki jih koordinira GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, hkrati pa spremljamo zastavljen program in proizvajalcem želimo ambicioznost pri zastavljenih ciljih glede izboljšanja sestave obstoječih živil na trgu. Podpiramo sodelovanje med deležniki, saj bo samo na tak način možno doseči cilje, ki so opredeljeni v nacionalni strategiji s področja prehrane«, je na novinarski konferenci poudarila predstavnica Ministrstva za zdravje, dr. Marjeta Recek.


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem