Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Zaveza k zmanjševanju izgub in odpadne hrane

Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani se je sedem pomembnih slovenskih deležnikov zavezalo, da bodo vsak na svojem področju izvajali aktivnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane.

V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 je kot eden izmed ključnih trajnostnih ciljev zapisana tudi prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Danes je sedem ključnih deležnikov podpisalo Izjavo o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane. To so:  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtna zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

S tem dejanjem so se zavezali, da si bodo prizadevali vsak na svojem področju, izvajati aktivnosti, ki bodo prispevale k zmanjševanju izgub in količin odpadne hrane. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je ob tem poudarila sledeče: »Ponosna sem, da danes vsi členi verige preskrbe s hrano podpisujemo izjavo, s katero izražamo skupen interes in podporo ciljem Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano ter dviga zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic.«

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije po besedah predsednika Cvetka Zupančiča iščejo »rešitve tudi za male kmete, ki ne morejo vstopati v velike prodajne sisteme zaradi majhnih količin. Nujna je rešitev problema ostankov hrane, ki jih naši kmetje ne morejo prodati zaradi položaja na trgu, oziroma so jo primorani prodati pod ceno in posledično kmetovanje opuščati.«

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa je ob tem še dodal, da je »zmanjševanje izgub in odpadne hrane velik izziv tako pridelovalcem kot predelovalcem hrane, saj pomeni tudi korak k večji konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Tudi z novimi tehnologijami in skrbnim dolgoročnim načrtovanjem, ki je povezano s pogodbenim sodelovanjem vseh deležnikov vzdolž verige preskrbe s hrano, namreč lahko bistveno prispevamo k zmanjševanju izgub in odpadne hrane. Vse pa se začne pri posamezniku in njegovemu odnosu do hrane.«

Mnogo lahko pripomore vsak posameznik

Problem ravnanja s hrano je širši družbeni problem in k zmanjševanju količin odpadne hrane lahko bistveno pripomoremo tudi potrošniki sami, in sicer s spreminjanjem nakupovalnih navad ter nekaterimi spremembami, ki jih lahko uvedemo v lastnem gospodinjstvu. Več nasvetov, kako to storiti, najdete tukaj.

Grafika - Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

Sorodni članki

Sodelujte v raziskavi o odpadni hrani

Pridružite se najobsežnejši slovenski raziskavi o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih. Za ta namen so na Ministrstvu za okolje in prostor izdelali kuhinjski dnevnik odpadne hrane.Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, v letu 2020…

Več...

2. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani.Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani…

Več...

Zmanjšanje količine odpadne hrane je eden ključnih ciljev do leta 2030

Do leta 2030 smo se na globalni ravni zavezali prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca. To lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji, ki se začnejo pri vsakem posamezniku.V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi kot…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem