Zakaj v trgovini izbrati slovensko hrano?

Redno poseganje potrošnikov po lokalno pridelani in predelani hrani je eden od pomembnih zagotovil za dolgoročno ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti slovenske živilskopredelovalne industrije in kmetijstva. Ko govorimo o lokalnem okolju, se Slovenija kot celota smatra za lokalno okolje, saj zaradi majhnosti predstavlja manj kot ena regija neke velike države. Taka hrana, ki je pridelana, predelana in porabljena v lokalnem okolju, je zaradi svežine tudi kakovostnejša in bolj hranilna od uvožene.

Potrošniki smo dnevno izpostavljeni zelo pestri ponudbi multinacionalk, ki je pogosto vabljivejša zaradi nižjih cen. Zakaj je bolje kupiti slovenski paradižnik namesto španskega?

Če kupujemo lokalno, torej slovensko hrano, prispevamo k večanju konkurenčnosti lokalnih pridelovalcev in s tem k trajnostnemu razvoju. Pri prevozu lokalno pridelane hrane do trgovin se ustvari neprimerno manj toplogrednih plinov kot pri njihovem prevozu iz oddaljenih držav. Če je ta hrana iz ekološke pridelave, se stopnja ogljikovih izpustov v primerjavi s hrano, pridelano na konvencionalen način, zmanjša še za 2 do 4 krat.

Poceni, a osiromašena hrana multinacionalk

Uvoženo sadje in zelenjavo na ogromnih plantažah multinacionalk oberejo še nezrelo in pustijo, da umetno dozori med prevozom. Ko hrana z ladjo potuje dolge milje, v njej prihaja do izgub mikrohranil, pomembnih za zdravje.

Lokalno ali globalno

Mleko, ki je bilo predelano v nekaj urah po molži, je bistveno bolj čisto, saj ni časa, da bi se razvili škodljivi mikroorganizmi, zato ima mleko, ki je lokalno pridelano in predelano ter porabljeno v lokalnem okolju, veliko prednost pred tistim, ki je pripeljano iz oddaljenih krajev. Zaradi vsega tega uvožena hrana ni tako sveža in nima tako prijetne arome, ki je značilna za lokalno pridelano hrano. Slednja ima tudi višjo hranilno vrednost in več vitaminov, zato je zdravju bolj koristna.

TTIP in klorirani piščanci

Med EU in ZDA še dlje časa potekajo pogajanja o trgovinskem sporazumu (TTIP), ki bi med drugim vključeval prost pretok hrane. Mnogo ljudi je upravičeno strah, da bi to lahko pomenilo drastičen padec evropskih visokih standardov na področju hrane. Na naših trgovskih policah bi namreč s TTIP lahko pristala hrana, ki je gensko spremenjena, proizvedena z uporabo rastlinskih hormonov, klorirano piščančje meso in podobno. S tem bi se porušila dolgoletna prizadevanja EU in Slovenije za ohranjanje visoke ravni kakovosti in varnosti hrane v EU. Slovenija v zvezi s TTIP zavzema jasno stališče, da je treba ohraniti obstoječo raven zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja.

Slovensko ni množično, je pa kakovostno

Če je pri multinacionalkah bistvena množična proizvodnja hrane, se nedvomna prednost slovenske hrane kaže v njeni kakovosti. Pestra pokrajina in posledično ustrezna krma (kar se pozna na kakovosti slovenskega mesa in mleka), biotska raznolikost, kakovostne vode in drugi dejavniki pripomorejo h kakovosti naše hrane.

Slovensko meso dokazano boljše

Slovensko živinorejci se lahko pohvalijo, da porabijo poleg Švedov in Norvežanov daleč najmanj antibiotikov v Evropi na kilogram vzrejenega mesa, in sicer 22,4 mg, medtem ko jih Madžari porabijo 10 krat več (230,2 g), Španiji pa kar je 14-krat več (317 mg). Slovenija ima izjemno dobre naravne pogoje za živinorejo, s katerimi lahko zagotovi kakovostno pašno rejo živali. Temu primerno visoka je tudi stopnja samooskrbe z mesom.