Zakaj je dobro posegati po ekološki lokalni hrani?

Ekološka hrana ni zgolj še en „trend“ na področju prehranjevanja, temveč je dejansko nujen in nepogrešljiv temelj tako za zdravje sodobnega posameznika kot tudi za okolje in družbo kot celoto. Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, pa se njene prednosti z vidika hranilnih vrednosti in trajnostnega vpliva še pomnožijo.

Zagotovo ste že kdaj izkusili razliko med zaužitjem domačega sadja s polnim, prvinskim okusom, ali enakega živila, ki je na primer prepotovalo dolgo pot iz tujine. Toda dejanska razlika bistveno presega zgolj vprašanje okusa. Hrana je namreč glede na najsodobnejše raziskave dokazano eden od temeljev, ki so neposredno povezani s človekovim zdravjem oziroma z boleznimi in zdravstvenimi težavami.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najpomembnejših vidikov in prednosti ekološke hrane s poudarkom na lokalni pridelavi, ki predstavlja najbolj optimalno, zdravju in okolju prijazno ter trajnostno pot od njive do krožnika.

Ekološka hrana in njen vpliv na zdravje

Hipokrat, začetnik sodobne medicine, je že pred 2.500 leti zapisal: »Naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana.« Ravno v primeru ekološke hrane ima ta trditev tudi v sodobnem času izjemno težo in jo potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ekološka živila rastlinskega izvora imajo na eni strani kar 4–5x manjše vsebnosti ostankov pesticidov¹ v primerjavi z živili iz konvencionalne pridelave, po drugi strani pa kar za 20–40 % večjo vsebnost sestavin z antioksidativnim delovanjem.¹ Povečane vrednosti so dokazane tudi pri vsebnostih vitaminov, mineralov in drugih hranil. Mleko iz ekološke pridelave denimo vsebuje do 60 % večje vrednosti zdravih maščobnih kislin, meso pa do 47 % večjo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin.²

Kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika.

Izrazit in pristen okus živil

Ekološka hrana ima zaradi naravnega načina pridelave na voljo dovolj časa, potrebnega za optimalno rast in razvoj. Tako dozori na naraven način ter vsebuje mnogo hranilnih snovi, ki ji dajejo primerno teksturo in poln okus. V Sloveniji je ekološki način pridelave iz leta v leto bolj prisoten in po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2018 v ekološko kontrolo vključenih 5,4 % vseh kmetij. Dostop do lokalnih ekoloških živil je omogočen na vse več lokacijah ter se iz tržnic in prodaje na kmetijah širi tudi v ostale specializirane prodajalne in v večje trgovske centre.

Tudi predelana ekološka živila so zdravju bolj prijazna

Lokalna ekološka živila se vse več uporabljajo tudi za  namen predelave, vendar se od konvencionalnih predelanih živil razlikujejo v mnogih točkah. Skladno z zakonodajo ne smejo vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, glutaminatov in drugih ojačevalcev okusa, prav tako pa v njih ne smejo biti prisotna barvila, umetne arome, hidrogenirane maščobe ter gensko spremenjene sestavine. Na ta način so živila zdravju prijaznejša in polnovrednejša.

Strog nadzor in popolna sledljivost

Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Prav tako je nadzorovana in z evropskimi predpisi urejena tudi celotna veriga od pridelave in predelave vse do prihoda izdelkov na prodajne police. Zagotovljena je tudi popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.

Ekološko kmetijstvo je najbolj  trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem

Ekološka pridelava je že po definiciji Evropske komisije za promocijo ekološkega kmetovanja opredeljena kot oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle, minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče.

Temelj ekološkega kmetijstva je tako ohranjanje in spoštovanje narave, ekološko pridelano hrano pa lahko umestimo v najvišji kakovostni razred. Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti. Prav tako ekološka pridelava ustvarja zdrava in kakovostna delovna mesta ter vpliva tudi na rodove zanamcev.

Viri

1 Baranski M. in sod. (2014). Higher antioxidant and lower cadmium content  concentracion and lower incidence of pesticidere sidues in organically grown crops:  a systematic review and meta-analysis. The British Journal of Nutrition, 112(05), 794-811.

2 Srednicka-Tober D. et al. 2016. Higher PUFA and n -3 PUFA, conjugated linoleic acid, α -tocopherol and iron, but lower iodine and selenium concentrations in organic milk: a systematic literature review and meta- and redundancy analyses. British Journal of Nutrition, page 1 of 18 doi:10.1017/S0007114516000349


Sorodni članki

Vam najbližja ekološka kmetija

Bralci nas pogosto sprašujete, katera je najboljša ekološka kmetija in kateri so ekološki certifikati, ki jim lahko zaupamo. Na portalu Naša super hrana se zavzemamo za boljše razumevanje oznak pri različnih shemah kakovosti, predvsem pa delujemo na področju ozaveščanja o…

Več...

Ravnati in uživati ekološko

V naše pogovore vse pogosteje zaidejo besede eko, bio, ekološko ali biološko. Te besede se v slovenskem jeziku nanašajo na varovanje in ohranjanje narave ter življenjskega okolja. Odtod tudi poimenovanje ekoloških pridelkov. Hrana, ki je pridelana in predelana na ekološki…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati?Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in ponoči,…

Več...

Ekološka pridelava

V iskanju boljše hrane vse večji pomen v našem prostoru pridobiva naravna pridelava. Nekateri se posvetijo sestavinam in izvoru živil, drugim prisegajo na večjo raznovrstnost, tretji pa v prehrani izločajo določena živila. Strokovnjaki pa so enotni, da prehrana pomembno vpliva…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem