22.2.2024Slovenske jagode so prvi sveži sadni dar narave po dolgi zimi. Te aromatične dobrote začnejo krasiti naše vrtove in tržnice že od druge polovice aprila, najprej na Primorskem in v Posavju, nato pa nas razveseljujejo vse do sredine junija, ko njihova sezona doseže vrhunec na Gorenjskem.
Mnogi ljubitelji svežega sadja jagode sadimo kar doma – v vrtove, dvignjene grede ali celo v okrasne lončke, kjer nadomestijo tradicionalno balkonsko cvetje. Posebej priljubljene so sorte, ki rodijo večkrat na sezono, saj te zagotavljajo stalen dotok slastnih plodov vse do začetka hladnejših dni.
Jagode po obiranju ne dozorijo več, temveč začnejo hitro propadati, še posebej če so izpostavljene visokim temperaturam. Zelo pomembno je, da imajo čim krajšo transportno pot, zaradi česar slovenske jagode še posebej izstopajo tako po svežini kot po okusu.
Kadar jih obiramo sami, jih je najbolje takoj pojesti, da izkoristimo njihovo svežino in bogastvo vitaminov. Če to ni možno, jih shranimo v hladilnik, saj tako ohranijo več hranil in so uporabne dlje časa. Pomembno je, da jagod pred uživanjem ne peremo, saj lahko s tem odplaknemo sladkorje in pospešimo njihovo propadanje. Jagode, ki jih kupimo neposredno pri slovenskem kmetu ali jih nabiramo doma, tako ohranijo največ svojih dobrot.
Ste vedeli, da jagodna aroma izhaja iz več kot 400 znanih sestavin? Prava čarovnija pa se zgodi, ko te sestavine združijo v popolno simfonijo okusa, ki preprosto navduši. Vsaka posamezna aroma sama po sebi ni nujno prijetna in lahko hitro postane preveč sladka, grenka ali trpka.
Okus jagod zato močno zaznamuje način pridelave, pri čemer lahko prevelika uporaba mineralnega dušika pokvari harmonijo arom. Jagode za razliko od ostalega sadja svojo skladnost okusov razvijejo že na polju.
V Sloveniji je na voljo velika pestrost sort jagod. Poznamo različne odtenke rdeče jagode, prav tako pa pridelujemo tudi sorte belih jagod. Okus imajo po ananasu in imajo rdeča semena. Ločimo sorte, ki obrodijo samo enkrat letno, običajno v mesecu maju, ali sorte, ki rodijo od maja vse do prve pozebe (večkrat rodne jagode).
Ena rastlina jagod nam podari približno 0,5 kg pridelka. To pomeni, da lahko na približno 2000 rastlinah pridelamo kar 1 tono jagod.
Ob bogati letini lahko jagode tudi konzerviramo in jih uporabljamo vse leto. Zamrzovanje je odlična možnost, saj jagode ohrani sveže in polne okusa, iz njih pa lahko pozimi skuhamo tudi božansko marmelado. Alternativno lahko jagode predelamo v gosti sok, vendar pri tem postopku izgubimo nekaj vitaminov. Za najboljše ohranjanje hranil je idealna metoda liofilizacija, ki plodove ohrani hrustljave in polne hranil tudi do četrt stoletja, če so pravilno shranjeni. Številni pridelovalci že uporabljajo to metodo, zato je na voljo vse več slovenskih liofiliziranih jagod.
Najslajša je tista jagoda, ki je popolnoma dozorela na rastlini, se lesketa, ima neovenelo čašo in mikavno aromo. Najbolje je, da izberete jagode z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, ki so podvržene dodatnim kontrolam.V času sezone jagod jih lahko najdemo…
Več...
Slovenske jagode so okusne in pridelane v bližini. V mesecu maju 2023 na Radiu Aktual poteka radijska promocija na tematiko jagod, katere cilj je kupce spodbuditi, da so pozorni na poreklo jagod.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slovenski pridelovalci…
Več...
Tudi poleti se priležejo sladice. Nekateri prisegajo na sladoled, drugi na čokoladno sladkanje, nekateri imajo raje male grižljajčke, drugi pa tiste, pripravljene v kozarcu. Kadar si stanovanja ne želimo ogrevati s pečico, pripravimo sladico, ki ne zahteva njene uporabe. Hrustljavo…
Več...