Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Zakaj izbrati prav slovenski krompir?

Bob, brnik, čompa, grumpir oziroma dobri stari krompir: od ‘hudičevega sadu’ do prve zelenjave, ki so jo vzgojili v vesolju

Slovenija že več stoletij velja za krompirjevo deželo. Še sredi prejšnjega stoletja je bilo z njim posejanih kar 50.000 hektarjev obdelovalnih površin. In čeprav se je v zadnjem obdobju zaradi večje dostopnosti konkurentov, kot so riž in druga žita, njegova poraba prepolovila, še vedno ostaja glavni adut vsake pametne ozimnice.

A kako ga najbolj učinkovito shranjevati in kako ga pripraviti, da bo ohranil čim več hranilnih snovi? Berite naprej.

Kar 140 imen

Krompirjeva pradomovina so visoke planote Andov, v Evropo so ga pripeljali španski osvajalci z eno prvih Kolumbovih odprav. Zanimivo je, da so ga najprej cela stoletja uporabljali predvsem kot okrasno rastlino po samostanih in botaničnih vrtovih, saj je bila velika večina prebivalstva stare celine sumničava do uporabe gomoljev v prehrani. Zaradi težav, ki jih je nekaterim povzročilo prehranjevanje s presnimi gomolji, in ker gomolji rastejo v zemlji so ga poimenovali celo hudičev sad. Kakšna ironija torej, da je potem prav ta domnevni zlodejev poganjek zaradi slabih žitnih letin cele generacije reševal pred smrtjo od lakote. In leta 1995 pod taktirko NASE postal prva zelenjava, ki so jo vzgojili v vesolju.

Pri nas so prve njive z njim posejali okrog leta 1730 in zanj hitro našli še kako dobrodošle načine prehranske uporabe. Kako bogato tradicijo ima ta hranljiva rastlina na Slovenskem, kaže podatek, da je pri nas krompir znan pod kar 140 različnimi imeni. Bob, brnik, čompa, grumpir, podzemljica, podzemeljske hruške, vlaška repa in zemljak so samo nekatera izmed najbolj uveljavljenih.

Najboljši je kuhan v sopari

Krompir vsebuje veliko vitamina C in vitaminov skupine B, poleg tega pa tudi pomembne minerale – med njimi kalij, železo in magnezij. Največ hranilnih snovi ohrani, če ga kuhamo v koži oziroma lupini. Pri kuhanju mora biti prelit s čim manj vode in pokrit. Najboljše je kuhanje v sopari. Olupljen ne sme predolgo stati v vodi, ker se iz njega izlužijo hranilne snovi.

Krompir je torej vedno veljal za enega glavnih adutov za pametno ozimnico. Ni pa vseeno, kako ga pripravimo za bivanje v svoji shrambi.

Darja Kocjan Ačko, strokovnjakinja za poljščine z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, opozarja: “Izgube pri shranjevanju so običajno manjše, če ima krompir čvrsto kožo, gomolji pa so bili brez poškodb izkopani v suhem vremenu. Večina ljudi ve, da je treba krompir nujno shranjevati v temi, ker sicer pozeleni. Shranjujemo ga v suhem, hladnem in zračnem prostoru, kjer gomolj ohranja napetost in ne poganja kaličev. Pametno pa bomo ravnali tudi, če droben krompir ločimo od debelega in z gomoljev otresemo zemljo. Nikakor pa ga ne peremo, ker s tem spodbujamo gnitje!”

Izberimo slovenski krompira

Ugotovitve anket kažejo, da slovenski kupci še ne poznajo dovolj novejših slovenskih sort krompirja, kot so pšata, bistra, KIS sotla, KIS sora, KIS mirna, KIS kokra, KIS mura, KIS krka in KIS vipava.

Ne gre samo za to, da so te naše sorte po kakovosti in pridelku popolnoma primerljive s tujimi. “Naš slovenski krompir je v primerjavi z uvoženim pogosto pridelan z manj intenzivno rabo fitofarmacevtskih sredstev,” pravi Darja Kocjan Ačko. “Poleg tega velja opozoriti, da je krompir iz tujine pogosto dalj stal v skladiščih, saj so ga skoraj zagotovo obdelali z raznimi sredstvi proti kaljenju. Ta našemu zdravju gotovo ne bodo naredila prav veliko dobrega. Med dolgimi prevozi in prekladanji iz enega skladišča v drugega ali iz skladišča na tovornjake se gomolji pri nepazljivem ravnanju tudi pogosto poškodujejo. Vse prej kot nepomembno pa je seveda tudi to, da smo z uživanjem domačega, lokalno pridelanega krompirja z najkrajšo potjo od vil do vilic nekaj naredili tudi za ekologijo našega planeta.”


Sorodni članki

Naša super kumara

Poleti med najbolj zanimivo in hkrati dostopno sezonsko zelenjavo zagotovo sodijo kumare. Odlikuje jih zelo visoka vsebnost vode, ki v vročih poletnih dneh blagodejno vpliva na dobro počutje. Kumare so vsestransko koristne in omogočajo številne načine uporabe. Kumare imajo pomembno…

Več...

Slovenski krompir naj bo naša prva izbira

Gorenjski pridelovalci imajo v skladiščih še več kot štiri tisoč ton kakovostnega slovenskega krompirja lanske letine. Potrošniki smo ključni, saj lahko s povpraševanjem po slovenskem krompirju in z nakupi pripomoremo k pozitivni spremembi. Na eni strani si zagotovimo lokalni, v…

Več...

Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev 'parcele'

Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači “mini vrtiček” še marsikatero drugo prednost. Ker je družbeni klic…

Več...

Zimska zelenjava

Tudi pozimi je v Sloveniji na voljo obilje zimske zelenjave, polne hranil in vitaminov. Po njo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah kot tudi na kmetijah v vaši bližini. Lokalno pridelana in predelana hrana…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem