Zajtrk prvakov na tradicionalen slovenski način

‘Prazna vreča ne stoji pokonci’, ‘Po jutru se dan pozna’, ‘Zajtrkuj kot kralj, kosi kot princ in večerjaj kot berač’… Glede na navedene ponarodele modrosti je jasno, da so že naši predniki zelo dobro poznali pomen zajtrkovanja za posameznikovo celostno dobrobit. In ti naši kleni predniki gotovo ne bi vihali brkov nad izsledki modernih raziskav, ki so pozitivne učinke na zdravje ugotovile že pri uživanju zajtrka 4- do 5-krat na teden.

Zakaj je zajtrk tako pomemben za naše zdravje? Odgovor: zaradi mnogo razlogov! Z osnovnega nutricionističnega vidika se na ta račun dokazano popravita kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje za dolgoročno pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil. Enako pomemben pa je tudi razvojnopsihološki vidik. Raziskovalci so namreč pri šolskih otrocih, ki so redno zajtrkovali, zabeležili opazno boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter opazno višjo zmožnost učenja v primerjavi z vrstniki, ki so se z jutranjimi obveznostmi spoprijeli s krulečimi želodci. Zgovoren je komentar ene od profesoric iz celjske regije, ki je na to temo zapisala: “V razredu sem pripravila in izpeljala kratko anketo o zajtrku. Tisti dan jih je zajtrkovalo le 15 %. Pošastno! Nisem se niti zavedala, da je tako slabo … Saj ni čudno, da mi prvo uro sploh ne morejo slediti …”

Če povemo najbolj preprosto: prehranjevalne navade, zdrave ali nezdrave, se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu, ustalijo pa se v obdobju mladostništva. Če smo zamudili ta prvi vlak, je morebitne razvade veliko težje spreminjati. Prav zato so še toliko bolj ključne akcije, kot je Tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt, v sklopu katerega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano okrog dvesto petdeset tisoč učencem po vsej državi krije sredstva za zdrav slovenski zajtrk, je prejšnji petek – kot vedno tretji petek v novembru – doživel peto aktivno obletnico.

Javni zavodi, eden večjih kupcev slovenske hrane

Minister Dejan Židan je na posebni tiskovni konferenci ob petem Tradicionalnem slovenskem zajtrku poudaril, kako pomembni kupci na našem prehranskem trgu so slovenski javni zavodi. Na letni ravni za prehrano porabijo okrog 120 milijonov evrov. Strateški cilj pa je, da bi jim čim prej pomagali, da bi bilo vsaj sedemdeset odstotkov vse nabavljene hrane slovenskega izvora.

S tem sta se strinjala tako ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič kot Boštjan Noč, predsednik slovenske čebelarske zveze, ki je bila pred leti tudi pobudnica projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. “Klobuk dol pred vsemi v tem prostoru,” je dejal gospod Noč in na tiskovni konferenci dejansko tudi snel svoj široki klobuk. “Slovenski čebelarji si štejemo v resničen privilegij, da lahko sodelujemo pri tako hvalevrednem projektu, kjer vsi skupaj delujemo iz srca in dosegamo tudi vidne rezultate. Čudovito je opazovati, kako je projekt zaživel – tudi Evropa nas je glede tega zajtrka začela posnemati, sploh pa je krasno sodelovati pri promociji slovenske hrane … Ker, veste, nakup hrane neposredno pri proizvajalcu je najboljša pot, ne samo zaradi uživanja bolj zdrave hrane, temveč tudi zato, ker tako proizvajalec in kupec navežeta prijateljske stike. In ko si enkrat zreta iz oči v oči, je mnogo manj možnosti, da pride do nesporazumov ali celo prevar.”

Velik pomen zajtrka v zdravstvu, kmetijstvu in šolstvu

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tej priložnosti povedala: “Po novih raziskavah se prehranjevalne navade slovenskega naroda na splošno sicer izboljšujejo. Skrbi pa nas, da še vedno le dobra polovica odraslih zjutraj redno zajtrkuje in še vedno manj kot polovica otrok!” Ministrica je nad tema dvema podatkoma izrazila upravičeno nezadovoljstvo. “Zajtrk da otroku energijo za zagon in potem naprej za čez cel dan! Seveda pa je pomembna tudi sama sestava jutranjega obroka. Vsi skupaj se moramo naučiti, da je treba vključevati več polnozrnatih živil, ter ozavestiti, da smo v zadnjih letih vse preveč pozabili na stročnice! Kakšna škoda, ko je pa slovenski fižol vendar vir izjemno kakovostnih beljakovin!” Ministrica je zagotovila, da je bila tudi sestava letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka (kruh, mleko, maslo, med in jabolka) povsem v sozvočju z veljavnimi uradnimi prehranskimi smernicami. Obenem pa je zagotovila, da na ministrstvu pravkar končujejo delo na novi resoluciji, državni strategiji za naslednjih deset let, ki so jo poimenovali Skupaj za družbo zdravja.

Zdrave prehranjevalne navade se začno doma

Minister, obe ministrici in gospod Noč so se strinjali, da je treba vsakodnevno zajtrkovanje spodbujati tudi in predvsem v kontekstu družine. Če imate tudi sami doma kakega mladostnika z ne najbolj rednimi zajtrkovalnimi navadami, vas tako vabimo, da si ogledate naših osem enostavnih in preprosto slastnih predlogov za domači tradicionalni slovenski zajtrk. Za konec pa vam na srce polagamo še eno zajtrkovalno modrost naših praočakov: ‘Zajtrk pojej sam, kosilo deli s prijatelji, večerjo pa daj sovražnikom!’