Zabojček, pripelji se: Ekološka hrana na dom | Ekološko, Sadje, Zabojček, Zelenjava | Zgodbe o naši super hrani

Zabojček, pripelji se: Ekološka hrana na dom

Kupovanje ekološko pridelanih živil v Sloveniji je v zadnjih letih postala utečena praksa. Poleg tradicionalne ekološke tržnice, so se v mestih in na vaseh pojavile trgovinice in celo supermarket v glavnem mestu. A nekaj ostaja neprekosljivo udobje – dostava na dom. Storitev Zeleni zabojček – dostava sveže ekološko pridelane hrane na dom, je že peto leto na voljo kupcem po vsej državi.

O tem, zakaj s takšno storitvijo poskusiti tudi pri nas in kako v resnici poteka zelena veriga – od njive do mize – smo se pogovarjali s solastnikom in direktorjem podjetja, ki skrbi za Zelene zabojčke, Gregorjem Hribarjem.

Ideja o dostavi hrane, točneje sveže ekološko pridelane hrane na dom, je marsikomu poznana iz tujine. Zakaj Zeleni zabojček pri nas?

Gregor Hribar, direktor in solastnik podjetja, ki upravlja z blagovno znamko Zeleni zabojček

Dostava sveže ekološko pridelane hrane je bila že nekaj časa prisotna na večjih tujih trgih, predvsem v Veliki Britaniji. Naša ideja je prišla iz lastnih potreb oziroma spoznanja, da doma nismo imeli dovolj kakovostne hrane. Ta je bila sicer dosegljiva na kmetijah, vendar je to za marsikoga prevelik logistični zalogaj. Beseda je dala besedo in s sošolcem Studenom, ki prihaja iz ene prvih ekoloških kmetij v Sloveniji, sva zastavila projekt, raziskala, kaj ljudje jedo in začela. Sprva je bil to popoldanski hobi, ki je hitro prerasel v resno obvezo. Nastala je ekipa, ki danes od tega živi.

Ali se je tovrstna storitev prijela med slovenskimi odjemalci?

Vsekakor. Začeli smo leta 2009, danes pa imamo ogromno odjemalcev. Pred petimi leti smo bili dejansko prvi na slovenskem tržišču. Z izbranimi kmeti sodelujemo od začetka in ponosni smo, da so nas vzeli za svoje. Del našega uspeha je dejstvo, da se vsi tako ali drugače ukvarjamo s hrano. Na drugi strani nekaj prispevajo tudi mediji, ki radi objavljajo zelene zgodbe. Dejstvo, da dobro sodeluješ z lokalnimi kmeti, strateško dopolnjuješ potrebe z uvozom in se držiš obljubljenega, je pot do uspeha. Okoli celotnega dogajanja v ekološki sferi objavljamo zgodbe, ki so ljudem zelo všeč.

Je tovrstna oblika organizacije po vašem mnenju še vedno nišna?

V smislu velikosti trga bo ta dejavnost vedno nišna. Tudi v Veliki Britaniji, ki je neprimerljivo večji trg, je podobnih zelenih zabojčkov samo okoli 40.000 na teden. Vsak začetek je seveda težak, a danes lahko rečem, da je to za nas že utečen posel. Enako je s kupci – vse več jih pozna Zeleni zabojček.

Ste na začetku zastavili bolj po občutku ali na podlagi neke resne analize?

Odločili smo se, da bi enostavno poskusili. Na tržnicah doma in v tujini smo najprej preverili utrip kupcev, vložili nekaj tisoč evrov in začeli. Izdelovanje podrobnejših analiz se nam je zdelo izguba energije, verjeli smo, da se bo projekt res prijel. V vseh teh letih utečene dostave ugotavljamo, da je razkorak med naročilom in odločitvijo še vedno velik. Ker gre za naročilo hrane prek spleta, vlada med potencialnimi kupci še vedno bojazen, da ne bodo dobili kakovostne hrane. Drugi dejavnik je seveda cena.

Kako ste povezani s kmetijami, ki vam dobavljajo hrano?

Pred dobrim letom smo v ta namen ustanovili zadrugo, prek katere smo formalno povezani s kmeti. Skupaj z njimi načrtujemo plan naročil in pridelave glede na predhodno leto, saj morajo kmetje že v začetku januarja vedeti, kaj bodo sadili in koliko semen bodo potrebovali. Med našimi odjemalci gre velik delež šolam in vrtcem, ostalo pa v zabojčke. Naše pridelovalce spodbujamo, da je ponudba čimbolj pestra. Pogodbe z njimi so zelo odprte, ker se lahko zgodi, da nekaj pač ne zraste po načrtu. Letos smo bili s prodajo in pridelkom uspešni, kmetje pa še posebej zadovoljni. V napovedovanju postajamo vedno boljši. Med našimi naročniki je, recimo, veliko vrtičkarjev, ki so navajeni na dobro hrano.

Zeleni zabojček

Na vaših spletnih straneh navajate, da se prvenstveno obračate na slovenske proizvajalce, drugotno pa na Avstrijce in Italijane. Kako transparentna je ta veriga?

Trudimo se, da je pot od njive do mize čimbolj transparentna. Kupce vedno informiramo o izvoru naše hrane. V primeru, ko ta prihaja iz Slovenije navedemo kmetijo, ko prihaja iz tujine pa državo. Živila iz tujine naročimo le, če je to nujno potrebno, v nasprotnem primeru vedno kupujemo lokalno. Pa četudi je cena morda višja od tuje. Naše zabojčke vedno opremimo z listki, na katerih obrazložimo, zakaj je, denimo, prišlo do spremembe. Tako kot je transparentna pot hrane, tako transparentni skušamo biti v komunikaciji z našimi strankami.

Na kakšen način zagotavljate visoko kakovost vaših izdelkov, poleg obveznih ekoloških certifikatov seveda?

Pri kmetih, ki so naši redni partnerji natančno vemo, kaj sadijo in kaj imajo na zalogi. Sumljivo postane, denimo, takrat, ko se nekdo pojavi z neobičajno velikimi količinami določenega živila. A v splošnem se med ekološkimi kmeti odvija nekakšna samoregulacija. Ker je površin, na katerih se goji ekološka hrana relativno malo, so ti kmetje še toliko bolj občutljivi na takšnega, ki bi skušal ubrati »bližnjico«. Zavedajo se, da s tem tvegajo ne samo dobro ime, ampak izgubo posla. Poleg tega se ti kmetje medsebojno večinoma dobro poznajo. Pri morebitnih goljufijah, kot bi bilo nedovoljeno škropljenje, obstaja dodatno tveganje, da bo uničen ostali pridelek. Menim, da je v trgovini precej lažje goljufati kot je to kmetu. Evropske direktive na tem mestu ne pomagajo dosti, če je njihova interpretacija različna, nadzor pa se s tem ne povečuje.

Kaj odgovarjate potrošniku na vprašanje, zakaj je dobro, da izbere ekološki razred živil?

Več kot delamo, več argumentov imamo. Običajna hrana v trgovinah ustreza le osnovnim standardom kakovosti. Močno dvomim, da je ta sistem usmerjen v zdravje potrošnikov in da lahko jamči za njihovo dolgoročno varnost. Kakovost in varnost sta zato stebra zdrave prehrane. Pri tem je potrebno poudariti, da obstaja velika razlika med lokalno ekološko in lokalno konvencionalno hrano. Sam pridevnik »lokalni« še ne zagotavlja tovrstne kakovosti, gotovo pa lahko pomeni, da je hrana bolj sveža. Naša storitev nagovarja tiste, ki to razliko razumejo in se pri nakupovanju ne orientirajo zgolj po ceni. Pojem »ekološko« hkrati razumem, kot širši etični pristop, ki poleg neoporečnosti, kakovosti in svežine živil upošteva pogoje v katerih se, denimo, goji živali za zakol in pogoje oziroma mezdo, ki jo prejema delovna sila.

Kje odkrivate največ težav v tem poslu?

Ne drži, da je veliko birokracije. Kar me resnično zmoti, so vedno nove zahteve o označevanju. Pri določenih oznakah enostavno ne vidimo pametnih argumentov. Povzročajo nam samo dodatno delo in stroške. Problematično je, da so tovrstni primeri specifični za našo državo, medtem ko jih v Avstriji ali Nemčiji ni. Kljub temu, da sledimo istim evropskim direktivam.

Kakšni so nadaljnji načrti vaše zadruge, v katero smer potuje Zabojček?

Prihodnost v tej panogi vidimo tudi v predelavi. Recimo, ekološki smoothiji iz lokalne pridelave in podobno. Priložnosti na področju ekološko pridelane ali predelane hrane je še veliko. In če o tem razmišljaš, gotovo najdeš svojo nišo.


Sorodni članki

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…

Več...

Kako rokovati s sadjem in zelenjavo

Sadje in zelenjava sta osnova zdrave prehrane, vendar pa je zelo pomembno, da z njimi pravilno rokujemo. Tako poskrbimo, da je hrana varna za uživanje in blagodejna za naše dobro počutje. Sadje in zelenjava sta stalnica na našem jedilniku, zato…

Več...

Na policah trgovin tudi v spomladanskih mesecih najdemo lokalno sadje

Lepota pomladi je v prebujanju narave in razcvetu rastlin, tudi sadnih dreves, na katerih se pasejo čebele in drugi opraševalci. S prvimi sončnimi žarki se tako začne nova sezona pridelave sadja. Še preden dozorijo prvi sadeži letošnje pridelave, lahko v…

Več...

Začenja se novo programsko obdobje za sektor sadja

Z začetkom leta 2024 sektor sadja vstopa v že tretje triletno programsko obdobje, v okviru katerega bo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in predelovalci sadja izvajalo različne promocijske aktivnosti, ki bodo namenjene splošni promociji sadja in promociji sadja…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem