Z ljubeznijo do kmetovanja pridemo do dobrega mleka

Slovenska mlekarska panoga ima dolgo tradicijo, ki temelji na spoštljivem odnosu in tesnem sodelovanju med kmetijami in mlekarnami. O skrbi za živali, njihovi paši in regionalnih posebnostih smo govorili s predstavnikoma slovenskih kmetij, ki se lahko pohvalita z dobrimi praksami pridelave ovčjega in kozjega mleka. Dokaz dobrega dela je znak »izbrana kakovost – Slovenija« s pripisom »kmečki«, ki ga najdemo na izdelkih obeh kmetovalcev.

Prebivalci Slovenije smo lahko hvaležni, da imamo bogato izbiro mleka in mlečnih izdelkov. Ponudba kategorije mleka je še toliko bolj pestra zahvaljujoč raznolikim izdelkov ne le iz kravjega, temveč tudi kozjega in ovčjega mleka. V okolici Bovca, Vranskega in Tomaja se nahajajo nekatere kmetije, ki spoštujejo tradicijo pridelave kozjega in ovčjega mleka. Predstavniki teh kmetij so razodeli zanimive podrobnosti svojega delovanja.

Od malih sanj do velike črede

Mnogo slovenskih pridelovalcev mleka ljubezen do kmetovanja razvije v mladih letih z odraščanjem na kmetiji. Kot otroci z velikimi očmi gledajo svoje sorodnike in se naučijo spoštovati zemljo in živali. O takšni poti pripoveduje tudi Urban Škander z ekološke kmetije Škander, ki je že kot otrok med počitnicami pomagal stricem pri paši živine. »Takrat se je pojavila ljubezen do kmetovanja. Že v vrtcu sem bil odločen, da bom kmet, ko bom velik,« je povedal.

Urbanova družina se je z mlekarstvom in sirarstvom začela ukvarjati v 90. letih. Takrat so imeli 10 ovac. Z leti pa se je čreda povečevala in z njo tudi intenziteta proizvodnje. Zdaj na tej kmetiji v Občini Bovec letno proizvedejo približno 20.000 litrov mleka in proizvedejo 2.500 kilogramov sira, 800 kilogramov skute in 900 litrov jogurta.

Tudi na kmetiji Žerjal na Krasu imajo dolgo tradicijo. Njihova zgodba se je začela pred približno 40 leti, ko je oče Matjaža Žerjala pričel s kozjerejo in predelavo kozjega mleka. Sprva mu je ta dejavnost bila zgolj hobi ob stresni službi, kasneje pa je službo pustil in se posvetil samo kmetiji. »Kmetijo sem od očeta prevzel pred petindvajsetimi leti. Za ta korak sem se odločil predvsem zaradi veselja do dela. V zadovoljstvo mi je, da letno namolzemo okrog 50.000 litrov mleka in proizvedemo okrog 4.000 kilogramov mlečnih izdelkov,« izpostavlja Matjaž Žerjal.

Razmislek o tem, kaj predstavlja užitek in kaj je zares pomembno v življenju, je igral veliko vlogo tudi pri Rafaelu Novaku, ki ima kmetijo na območju Občine Vransko. »Po desetih letih službe in dela na kmetiji sem moral sprejeti odločitev – ali služba ali kmetija. Ker sem vedel, kje je moje srce, sem se odločil za kmetijo. Odločitev je bila prava in vsak dan sem hvaležen, da sem izbral to pot. Letno pridelamo približno 6.000 litrov ovčjega mleka in iz njega proizvedemo okoli 1.000 kilogramov mlečnih izdelkov.« 

Živalim prijazna reja

V Sloveniji je pridelovalcem mleka pomembna dobrobit živali. Veliko kmetov ima manjše črede. To pomeni, da delujejo bolj butično. V nekaterih primerih na skrben odnos do živali kaže tudi dejstvo, da imajo ta svoja imena. Kmetje se namreč zavedajo, da je dobrobit živali predpogoj za kakovost mleka.

Prvi korak za dobro mleko se začne že na travniku, pri pripravi krme. Takoj za tem sledi skrb za dobro počutje živali v hlevu ali na paši. Na kmetiji Novak imajo ovce cel dan na paši. Poleg tega uporabljajo samo kakovostno krmo, še posebej pa so pozorni na higieno pri molži, transportu in sami predelavi.

Živalim prijazno rejo imajo tudi na kmetiji Škander, kjer reja ovac ostaja tradicionalna in preprosta. »Poznamo zgodovino vsake ovce v čredi. Vemo, kdo so njeni predniki. Živali se pasejo na paši v dolini reke Soče, krmljene so s kakovostno krmo, ki je pridelana na tem območju,« pojasnjuje Urban Škander.

Dobro za ljudi, okolje in tudi živali

Primeren način reje znatno vpliva na imunski sistem živali, poudarjajo kmetovalci. To se odraža pri odpornosti živali na razne bolezni in sposobnosti odzivanja na različne okoljske vplive, kot sta burja in mraz. Posledično vse to vpliva tudi na potrošnika, ki uživa mlečne izdelke.

Samo okolje in paša imata velik vpliv na kakovost in okus mleka in mlečnih izdelkov. Na Krasu, kjer svoje koze pase Matjaž Žerjal, je pokrajina izrazito kraška z obilico rastlinskih vrst. Njihove koze imajo tako pester nabor rastlin, ki jih lahko uživajo. »Mleko, ki ga dobimo ob tako pestri prehrani koz, je osnova za izdelavo vrhunskih sirov. Predvsem takih za daljše zorenje. Pri njih se razvijejo posebne arome in lahko rečemo, da v njih okusite Kras,« dodaja sogovornik.