Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
Izdaja odločb za plačilo prispevka za promocijo v sektorju sadja za leto 2020.  Preberite več >

Vrtičkarstvo v Sloveniji ima nesluteno moč

V Sloveniji ima dve tretjini prebivalcev svoj vrt in živi v svoji hiši. Ali še poznate še kakšno evropsko državo, ki se lahko pohvali s toliko vrtovi? Zelenjavo v Sloveniji pridelujemo na mikro površinah – povprečno le 6 m2 na prebivalca, kar res ne zveni obetavno. Vendar moramo temu dodati še en uradni podatek, in sicer da se zelenjava v povprečju prideluje še na dodatnih 5 m2 vrtnih površin kmečkih gospodarstev.

Na vrtovih pridelamo toliko zelenjave kot na njivah

Pridelava zelenjave na malih vrtovih sploh ni zanemarljivo in se v Sloveniji približuje tistemu, kar pridelamo na njivah. Pri tem pa sploh nismo upoštevali še vseh urbanih vrtov, zelenic, balkonov, streh in drugih nekmetijskih površin, ki jih v praksi že uporabljamo (ali bi jih lahko uporabili) za pridelavo sadja in zelenjave.

Velik potencial in vrtičkarjev

Potencial, da bi prav vrtičkarji odločilno prispevali k izboljšanju samooskrbe in blaženju težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je zato mnogo večji, kot si morda mislimo.

Vrtičkarsko znanje je pri nas zastonj in na visoki ravni

Tudi znanje naših vrtičkarjev je v marsičem izjemno. Smo verjetno edina dežela na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave.

Ko nekdo vpraša, kateri dan je danes, ne pričakuje datuma ali dneva v tednu, temveč ali je dan dober za korenino, list, cvet ali plod. Vremenske napovedi spremljamo bolj zaradi naših rastlin, kot zaradi nas.

Takšnega vrtičkarskega utripa zlepa ne najdemo drugje. Če trenutno še ne vrtnarite, ko se boste odločili, ne bo nobeden problem najti pomoč in nasvete izkušenih vrtičkarjev, ali se pridružiti kakšnem izmed številnih društev ali skupin. Tudi tega drugje nimajo. Znanje se drugje drago plačuje in še dražje prodaja.

Mali vrt lažje obvarujemo

V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov bo vse težje obvarovati širne njive in nasade pred točo, orkanskim vetrom, zmrzaljo ali sušo. To, kar gojimo ob hiši, pa je veliko bolj na varnem in z našo pomočjo lahko prestane marsikaj, česar konvencionalni masovni pridelki ne morejo.

Tudi dve ledene noči, ki sta zdesetkali sadje v tej sezoni, so drevesa na našem vrtu dokaj dobro prestala. Mikroklima ob hiši je vedno vsaj za nekaj stopinj bolj ugodna, kar se v takšnih odločilnih trenutkih še kako pozna.

Mali sistemi potrebujejo le malo oskrbe, da ohranijo stabilnost.

Svoje vrtove lahko zalijemo, po potrebi pokrijemo, senčimo, zavarujemo … Velikih njiv in polj pa ne moremo – vsaj ne brez ekstremno visokih stroškov ali zavarovalnih premij. 

Zelenjavni vrt

Na 60 m2 lahko pridelamo 400kg pridelka

Na prehransko varnost naše lepe dežele lahko te dni odločilno vplivamo prav vrtičkarji!

Majhni vrtovi so žilavi in prilagodljivi, poleg tega lahko na njih (po pričevanjih številnih naših izkušenih vrtnarjev) pridelamo 4-8 kg živil na kvadratni meter.

Tudi če sodite med tisto večino, ki pravi da ima le 30-60 kvadratnih metrov obdelovalnih površin je to veliki potencial. Na 60m2 so na poligonih v Pirešici dokazali, da se da pridelati okrog 400 kilogramov pridelka!

Ni pa pomembno le, koliko smo pridelali, ampak tudi, kaj smo pridelali. Je kilogram paradižnika ali jagod iz oddaljenih krajev, kjer niti ne vemo, kako je pridelana, enakovreden kilogramu dišečega paradižnika ali jagod z našega vrta?

Naša »srečna zelenjava«

Na vrtu, kjer na soncu in vetru raste naša »srečna« zelenjava, z vsakim kilogramom pridelka dobimo za petino, tretjino ali celo nekajkrat več vitaminov in rudnin kot bi jih iz masovno pridelane zelenjave. Naša zelenjava ne potrebuje varovalne atmosfere, da bi bila sedem dni videti živa. Poberemo jo, ko jo želimo pojesti. Juha je že na krožniku, ko tečem za hišo po še malo svežega peteršilja in drobnjaka.

Ali bomo iz ene krize vstopili v drugo bo zato odvisno le od tega kar bomo te dni počeli. Kljub temu da imamo tako malo obdelovalnih površin, lahko pridelamo veliko več kot mnogi drugi, pa še časa imamo več v teh pomladnih dneh.

Povzeto po prispevku Sanje Lončar, zazdravje.net


Sorodni članki

Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev 'parcele'

Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači “mini vrtiček” še marsikatero drugo prednost. Ker je družbeni klic…

Več...

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo.Začne se pri izbiri prave…

Več...

Kaj je potrebno spomladi postoriti na vrtu?

Zdaj je pravi čas, da pripravite gredice in vrt na novo sezono ter se odločite, kaj vse boste v letošnjem letu pridelali. Pripravili smo nekaj uporabnih nasvetov kako pripraviti gredice, kaj najprej saditi, katere rastline so dobri sosedje. Čiščenje gredicMed…

Več...

Zimska zelenjava

Tudi pozimi je v Sloveniji na voljo obilje zimske zelenjave, polne hranil in vitaminov. Po njo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah kot tudi na kmetijah v vaši bližini. Lokalno pridelana in predelana hrana…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem