Vroč, pekoč in noro žgoč – takšen pač je čili

»300 skovilov, kako peče!« Takole bi lahko vzkliknil nekdo, ki je pravkar pojedel čili s pekočnostjo 300 skovilov. Ampak to ni še nič. Lestvica čilijeve jakosti se razteza od nič do dva milijona skovilov. Seveda obstajajo različno pekoče vrste čilija. Iz samo petih osnovnih vrst je nastalo več kot štiri tisoč križancev.

O vražičkih iz Južne Amerike, ki so tudi zelo zdravi, smo se pogovarjali z njihovima ljubiteljema in poznavalcema, Igorjem Tavčarjem in Rokom Iglarjem. Primorec in Korošec sta leta 2014 svojo ljubezen do čilija spremenila v posel. Od takrat živi njuna blagovna znamka Gorki chili, pod katero prodajata pekoče omake in druge izdelki iz čilija. “Začelo se je leta 2009, ko so Roku obrodile prve sadike čilija. Njegova kuharska žilica je začela pospešeno utripati in nastale so prve pekoče omake. V kratkem je z navdušenjem nad čiliji ‘okužil’ tudi mene. Skupaj sva jih zasadila večjo količino in začela s proizvodnjo omak, najprej za prijatelje, nato še za trg,” pojasni Igor. Njune omake so na največjem tekmovanju pekočih produktov na svetu v Louisiani lani osvojile tretje, letos pa drugo mesto.

Čili ali feferon?

Čili, feferoni in paprika sodijo v rod rastlin z latinskim imenom Capiscum, razlikujejo se le po sorti. Tako čili kot feferon sta pikantnega in ostrega okusa, le da so feferoni bolj podolgovati. Plod čilija je manjši – zraste do štiri centimetre. Poznamo pet osnovnih vrst čilija: Capsicum annuum, Capsicum baccatum, Capsicum chinense, Capsicum frutescens in Capsicum pubescens. Obstaja več kot štiri tisoč križancev.

Capsicum annuum je najbolj splošno razširjena vrsta. Je različnih oblik in je lahko blaga ali pekoča. V to vrsto spada tudi navadna paprika.

Capsicum baccatum je zelo različnih oblik, med katerimi sta med bolj prepoznavnimi viseča in kronasta. Plodovi so največkrat zeleni ali zlati. Običajno imajo sadni okus ali okus po citrusih. Lahko so blagi ali pekoči.

Capsicum chinense po barvi in obliki spominja na rumeno in okroglo visečo kitajsko lanterno. Te vrste čilija so zelo pekoče in imajo edinstvene okuse.

Capsicum frutescens ima značilne majhne elipsasto oblikovane plodove rumenih in rdečih barv, ki rastejo navzgor. Iz njih delajo tabasco.

Capsicum pubescens ima okrogle plodove, ki spominjajo na jabolka, in dlakave liste. Ker steblo te rastline hitro oleseni, jo imenujejo tudi drevesni čili. Je lahko izjemno pekoč in najmanj razširjen od vseh.

“Dodamo ga lahko vsaki jedi”

Za oster okus čilija je zaslužen alkaloid kapsaicin. “Jakost ploda se meri v skovilih, merski enoti, ki jo je leta 1912 določil Wilbur Scoville. Čili ima lahko od nič do dva milijona skovilov,” pojasnjuje Rok. “Skoraj ni jedi, ki se ji ne bi podalo malo pekočega. Najpogosteje si s čilijem začinimo slane jedi, kot so pice in hamburgerji. Odličen je v jedeh ‘na žlico’ ter v testeninah in rižotah. Tisti, ki čili redno uživamo, pa se ga ne branimo niti v sladicah in solatah,” še pove.

Odličen je za hujšanje

Čili poživi krvni obtok, pospeši prebavo in tako spodbuja hujšanje. Vpliva tudi na zmanjševanje slabega holesterola v krvi. Deluje protibolečinsko in protivnetno. Varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, rakom in pospešuje rast las. Deloval naj bi tudi kot afrodiziak in pomagal pri odvajanju od kajenja.

Čili na našem vrtu

Čili lahko posadite tudi na domačem vrtu. “Semena damo kliti na začetku februarja v topel prostor. Čez teden ali dva, ko vzklijejo, jih premestimo pod luč ali k oknu. Pazimo, da ni pretoplo. Ko zraste tretja vrsta listov, jih presadimo v večje lončke in jih počasi začnemo privajati na zunanje okolje in močnejše sonce. Maja jih presadimo v zemljo, julija pa lahko že pričakujemo prve sadeže,” nam je zaupal Igor.