Čili – pekoča začimba, ki osvoji brbončice

»300 skovilov, kako peče!« Tako bi lahko vzkliknil nekdo, ki je pravkar pojedel čili s 300 skovilov. Ampak to ni še nič. Lestvica čilijeve jakosti se razteza od nič do dva milijona skovilov. Seveda obstajajo različno pekoče vrste čilija. Iz samo petih osnovnih vrst je nastalo več kot štiri tisoč križancev.

Čili je ena izmed najbolj prepoznavnih začimb na svetu. S svojim značilnim pekočim okusom je osvojil kuhinje od Mehike do Azije, danes pa je nepogrešljiv tudi v številnih slovenskih jedeh. Čeprav ga pogosto zamenjujemo s feferoni ali pekočo papriko, je čili samostojna skupina rastlin z osupljivo raznolikostjo oblik, barv in jakosti okusa.

V Sloveniji čili pridelujejo tako ljubiteljski vrtnarji kot specializirani pridelovalci, ki ponujajo sadike, sveže plodove in pekoče izdelke, od omak do začinjenih olj.

Kaj je čili?

Čili spada v rod Capsicum, kamor sodijo tudi paprike, a ga od njih ločimo po večji vsebnosti kapsaicina – spojine, ki daje pekoč občutek. Ta se nahaja predvsem v belih pregradah plodu in v semenih, zato lahko z odstranitvijo teh delov zmanjšamo ostrino okusa. Prav kapsaicin je tisti, ki v manjših količinah spodbuja tek, pospešuje metabolizem in v jedi prinese tisto značilno toplino.

Čeprav je čili pogosto povezan z vročimi podnebnimi pasovi, ga je mogoče uspešno gojiti tudi pri nas, tako na prostem kot v rastlinjakih.

Hranilna vrednost in zdravilne lastnosti

Čili je več kot le začimba, saj je tudi bogat vir vitamina C, ki ga vsebuje celo več kot limone. Poleg tega vsebuje vitamine A, B6 in K, minerale, kot so kalij, baker in železo, ter številne antioksidante.

Uživanje čilija lahko spodbudi izločanje endorfinov, t. i. hormonov sreče, kar pojasnjuje, zakaj se marsikdo, kljub začetni pekoči izkušnji, vedno znova vrača k njemu.

Razlika med čilijem, feferonom in pekočo papriko

V slovenskem jeziku se ti izrazi pogosto prepletajo, vendar imajo botanično gledano različne pomene. Čili je splošno ime za pekoče sorte paprik iz rodu Capsicum. Feferon običajno označuje podolgovate, tanjše plodove, ki so nekoliko blažji. Pekoča paprika pa je širši izraz, ki lahko zajema vse vrste paprik s pekočim okusom, vključno s čiliji in feferoni.

Sorte čilija

Na svetu je več tisoč sort čilija, ki se razlikujejo po obliki, barvi, aromi in stopnji pekočnosti. Med najbolj znanimi so jalapeño, habanero, cayenne, serrano in bhut jolokia. V zadnjih letih veliko pozornosti pritegnejo tudi ekstremno pekoče sorte, kot sta carolina reaper in trinidad moruga scorpion, ki se uvrščajo v sam vrh po pekočnosti.

Plod čilija je manjši, saj zraste do štiri centimetre. Poznamo pet osnovnih vrst čilija: Capsicum annuum, Capsicum baccatum, Capsicum chinense, Capsicum frutescens in Capsicum pubescens. Obstaja več kot štiri tisoč križancev.

• Capsicum annuum je najbolj splošno razširjena vrsta. Je različnih oblik in je lahko blaga ali pekoča. V to vrsto spada tudi navadna paprika.
• Capsicum baccatum je zelo različnih oblik, med katerimi sta med bolj prepoznavnimi viseča in kronasta. Plodovi so največkrat zeleni ali zlati. Običajno imajo sadni okus ali okus po citrusih. Lahko so blagi ali pekoči.
• Capsicum chinense po barvi in obliki spominja na rumeno in okroglo visečo kitajsko lanterno. Te vrste čilija so zelo pekoče in imajo edinstvene okuse.
• Capsicum frutescens ima značilne majhne elipsasto oblikovane plodove rumenih in rdečih barv, ki rastejo navzgor. Iz njih delajo tabasco.
• Capsicum pubescens ima okrogle plodove, ki spominjajo na jabolka, in dlakave liste. Ker steblo te rastline hitro oleseni, jo imenujejo tudi drevesni čili. Je lahko izjemno pekoč in najmanj razširjen od vseh.

Scovillova lestvica – merilo jakosti čilija

Jakost čilija se meri s Scovillovo lestvico, izraženo v enotah SHU, ali poslovenjeno skovilova lestvica. Blagi čiliji, kot je paprika, imajo 0 SHU, jalapeño okoli 5.000 SHU, medtem ko se najbolj pekoče sorte povzpnejo nad 2 milijona SHU. Pekoč občutek povzroča kapsaicin, ki se veže na receptorje v ustih in pošilja možganom signal o pekočem.

Gojenje čilija doma

Čili najbolje uspeva na sončnih legah. V Sloveniji ga lahko sejemo v notranjih prostorih že konec februarja ali marca, saj potrebuje dolgo rastno dobo. Ko rastline dosežejo primerno velikost in mine nevarnost pozebe, jih presadimo na prosto ali v rastlinjak.

Pri gojenju so pomembni rodovitna in dobro odcedna zemlja, redno, a zmerno zalivanje, gnojenje z uravnoteženimi gnojili ter zaščita pred močnim vetrom.

Plodove obiramo, ko dosežejo polno barvo in aromo. Barva je lahko rdeča, rumena, oranžna, zelena ali celo vijolična, odvisno od sorte.

Uporaba čilija v kuhinji

Čili lahko uporabimo svežega, suhega ali v obliki prahu. Odličen je za pekoče omake, začinjene juhe, marinirane jedi in kot dodatek mesu, ribam ali zelenjavnim jedem. Sušeni čiliji se lahko zmeljejo v prah ali uporabijo za pripravo aromatičnih olj.

Ena najbolj priljubljenih oblik uporabe je domača čili omaka. Osnovni recept vključuje sveže čilije, kis, sol, sladkor in po želji česen ali druge začimbe. Vse sestavine kuhamo, dokler se ne zmehčajo, nato pa jih zmeljemo v gladko omako, ki jo shranimo v sterilizirane kozarce ali steklenice.

Odličen je tudi za popestritev jedi, kot so na primer pečene perutničke. Na spletni strani Naša super hrana najdete še mnogo idej in receptov.

Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.

Glavne jedi

Medene perutničke z žara

Vsi letni časi

Preprosto6 ur 20 minut

Čili je za hujšanje

Čili poživi krvni obtok, pospeši prebavo in tako spodbuja hujšanje. Vpliva tudi na zmanjševanje slabega holesterola v krvi. Deluje protibolečinsko in protivnetno. Varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, rakom in pospešuje rast las. Deloval naj bi tudi kot afrodiziak in pomagal pri odvajanju od kajenja.

Zakaj izbrati lokalne čilije in izdelke iz čilija?

V Sloveniji pridelan čili ima pogosto polnejši okus, saj je obran ob pravi zrelosti. Izdelki, kot so čili omake, olja ali sušeni čiliji, so pogosto narejeni po avtorskih receptih pridelovalcev, kar jim daje posebno kulinarično vrednost.

Ponudnike svežih slovenskih pridelkov lahko poiščete tudi na našem zemljevidu ponudnikov lokalne hrane.

Najpogostejša vprašanja o čiliju

1. Kakšna je razlika med čiliji in feferoni?

Čili je splošno ime za pekoče sorte paprik, feferon pa se običajno uporablja za daljše, tanjše plodove, ki so lahko blažji. Oba izraza opisujeta rastline iz rodu Capsicum, vendar označujeta nekoliko različne tipe plodov.

2. Katere sorte čilijev so najbolj znane?

Med najbolj znane spadajo jalapeño, habanero, cayenne, serrano in bhut jolokia. Vsaka sorta ima svoj značilen okus, aromo in stopnjo skovilov, kar omogoča široko uporabo v kulinariki.

3. Katera je najbolj pekoča sorta čilija?

Trenutno med najbolj pekočimi velja carolina reaper, ki doseže več kot 2 milijona enot SHU. Zaradi izjemne ostrine jo uporabljamo v zelo majhnih količinah in z veliko previdnostjo.

4. Kako naredimo čili omako?

Osnovna čili omaka nastane s kuhanjem svežih čilijev s kisom, soljo, sladkorjem in po želji z dodatkom česna ali zelišč. Po kuhanju zmes zmeljemo v gladko omako in shranimo v sterilizirane kozarce kot pri pripravi ozimnice.

5. Kako ublažimo pekoč občutek čilija?

Najbolj pomagajo mlečni izdelki, kot so jogurt, mleko ali smetana, saj kazein veže kapsaicin. Voda ni učinkovita, ker kapsaicin ni topen v vodi.