Vpliv epidemije na prehranjevalne navade v drugem valu manjši

Ob drugem valu epidemije covid-19 je bil po podatkih Inštituta za nutricionistiko vpliv na prehranjevalne navade in nakupe živil manjši od tistega v prvem valu. Decembra lani so sicer Slovenci še vedno v trgovino zavili manjkrat kot pred epidemijo, se pa je zmanjšala skrbnost načrtovanja nakupov.

Inštitut za nutricionistiko beleži spremembe v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19, ki se je začela izvajati aprila lani v številnih državah hkrati z uporabo primerljivih metod. Decembra je bila raziskava v Sloveniji ponovljena, pokazala pa je, da je bil vpliv drugega, jesensko-zimskega vala epidemije na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije manjši kot spomladi. »Čeprav so decembra prebivalci poročali o višjem subjektovem tveganju za okužbo z novim korona virusom, se je zmanjšal njihov občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili. To je po eni strani verjetno povezano s poročano zelo dosledno uporabo zaščitnih mask, hkrati pa se je tudi bistveno zmanjšal občutek tveganja za okužbo s samimi živili oz. njihovo embalažo,« je pojasnila Anita Kušar z inštituta.

Spremenilo se je ravnanje z živili po nakupu, saj ni dokazov o povezavi s tveganjem za okužbo

Po besedah Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko je aprila več kot 40 odstotkov udeležencev raziskave navajalo čiščenje oz. dezinfekcijo embalaže živil po nakupu, medtem ko se je tega decembra posluževalo le še 20 odstotkov udeležencev. Spremembo na inštitutu povezujejo z novejšimi in v javnosti večkrat predstavljenimi dognanji, da ni dokazov, da bi živila predstavljala pomembno tveganje za okužbo z novim koronavirusom.

Potrošniki niso v tolikšni meri kopičili zalog

Tudi kupovanje večjih zalog hrane se je v drugem valu epidemije zmanjšalo, kar nakazuje na okrepljeno zaupanje potrošnikov v prehransko verigo, ki je bilo načeto ob začetku prvega vala epidemije. Decembra se je v primerjavi z aprilom obenem povsem samoizoliralo manj prebivalcev, bistveno manjši je bil tudi obseg dela od doma. »Če smo aprila poročali o skoraj 60 odstotkov zmanjšani uporabi živilskih trgovin v večjih nakupovalnih središčih, je bilo decembra to zmanjšanje že precej manj izraženo. Obseg naročanja živil na dom se je v primerjavi z aprilom zmanjšal, vendar je bil še vedno enkrat večji, kot pred epidemijo,« je pojasnila Anita Kušar.

Opazne spremembe glede pogostosti in načrtovanja nakupovanja živil

Medtem ko so Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času prvega vala epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost, največkrat s pomočjo nakupovalnega seznama, in pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Decembra je bila pogostost kupovanja živil že opazno večja, a še vedno manjša kot pred epidemijo. Skrbnost načrtovanja nakupov živil se je zmanjšala, vendar je decembra 40 odstotkov udeležencev še vedno poročalo, da nakupovalni seznam uporabljajo pogosteje kot pred epidemijo. Raziskava navaja tudi, da se nekatere navade potrošnikov utegnejo spremeniti tudi dolgoročno.

Namenimo več poudarka trajnostnim prehranjevalnim navadam

Med epidemijo smo spoznali, kako pomembna sta trajnostno prehranjevanje in smotrna raba virov. Tudi sami lahko k temu mnogo pripomoremo tako, da z načrtovanjem obrokov zmanjšujemo količino zavržkov hrane, pred odhodom v trgovino oblikujemo seznam živil, jih pravilno shranjujemo ter ob presežkih hrane pripravimo lastno ozimnico ali živila zamrznemo. Še vedno velja tudi nasvet, da čim večkrat posežemo po slovenskih živilih, ki ne prepotujejo dolgih razdalj, ob tem pa smo pozorni tudi na dodatne oznake kakovosti, kot je na primer označba »izbrana kakovost – Slovenija«.

Preberite tudi:

• Nasveti za bolj trajnostno prehranjevanje