9.6.20207. junij je razglašen za Svetovni dan varnosti hrane in letos smo ga obeležili drugič. Tokrat so bile v središču pobude za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hrano, ki so se ob letošnjih izrednih okoliščinah zaradi epidemije izkazali kot ključni.
Varnost hrane ima mnogo bolj daljnosežen pomen, kot je morda videti na prvi pogled, saj vpliva na prehransko varnost, zdravje ljudi, gospodarsko blaginjo, kmetijstvo, turizem in trajnostni razvoj. Kot poudarja Svetovna zdravstvena organizacija, je varnost hrane skupna odgovornost vlad, proizvajalcev in potrošnikov. »Odgovorni moramo biti ‘od kmetije do mize’, da zagotovimo, da bo hrana, ki jo zaužijemo, varna in ne bo škodovala našemu zdravju.«
Na konferenci ob Svetovnem dnevu varnosti hrane je bilo izpostavljenih pet ključnih stebrov, ki lahko doprinesejo k skupnemu cilju. S strani države je na prvem mestu pomembno zagotavljanje varne in hranljive hrane, z vidika pridelovalcev pa pridelovanje varne hrane, kar je mogoče doseči z uvajanjem dobrih pridelovalnih in predelovalnih praks. V celotni prehranski verigi je potrebno skrbeti, da hrano ohranjamo varno vse do krožnikov. Na tej točki nastopi še en kritičen trenutek, ki se dotika vseh nas in poziva h krepitvi zavedanja potrošnikov k sprejemanju zdravih in trajnostnih prehranskih izbir. Letošnji slogan poziva k združevanju v imenu varnosti, saj poudarjajo, da je varnost hrane naša skupna odgovornost.
Mnogo tem na letošnji konferenci je tematiko varnosti hrane obravnavalo tudi v luči epidemije, ki je prizadela ves svet. Tudi ministrica dr. Aleksandra Pivec je v tem kontekstu izpostavila sledeče:
»Epidemija je opozorila na delovanje oskrbnih prehranskih verig, zato moramo v prihodnosti poskrbeti za njihovo krepitev, in sicer s spodbujanjem njihovega delovanja, s povezovanjem, pridelavo in predelavo lokalne hrane. To smo dolžni našim državljanom in vsem nam, potrošnikom. Zavedam se, da bomo vse načrtovane aktivnosti ministrstva lahko izvedli izključno ob konstruktivnem sodelovanju nosilcev živilske dejavnosti, njihovih branžnih združenj, strokovnjakov, državnih organov z učinkovitim inšpekcijskim nadzorom in potrošnikov. Ključni so znanje, komuniciranje, sodelovanje in odzivnost vseh nas z učinkovitim ukrepanjem.«
Predavateljici Nada Petrič in Anita Fajić iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana sta poudarili, da je zagotavljanje varne hrane proces, ki vključuje več deležnikov in je učinkovit ter uspešen zgolj, če ga upoštevajo vsi. Izdelki na naših policah imajo sicer uvedeno sledljivost, ki omogoča, da za vsak živilski izdelek ugotovimo, kako in iz katerih surovin je nastal ter kateremu kupcu je bil dobavljen. Vendar se kljub temu vedno najdejo izjeme, zato Petričeva in Fajićeva poudarjata pomen posameznika.
»Nadzorne službe delajo dobro, vendar žal ne bodo nikoli zmogle kontrolirati vseh živil. Zato je tudi naloga vseh potrošnikov, da preverijo, kaj kupijo, in jim nista pomembna samo cena in videz.«
Varnost živil, dosegljivih na trgu, pogosto dojemamo kot nekaj samoumevnega, vendar je potrebno iti korak dlje. Kot potrošniki nosimo v rokah odgovornost, da s svojimi izbirami vplivamo na nadaljnji potek in razvoj preskrbe s hrano. Letošnja izredna situacija je bila spodbuda, da smo na mnogih področjih poostrili higienska načela, hkrati pa se pozna tudi miselni preskok na način vračanja nazaj k lokalnim proizvodom in pridelovalcem, kar je odlična popotnica tudi za prihodnost.
Kot je poudaril g. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta republike Slovenije, je napočil čas, »da se začnemo spraševati, kje bomo vzeli. Od nikoder, če ne bomo tja kaj dali. In to je prihodnost varne hrane ter naša skupna zdrava prihodnost. Kam bomo kaj dali, da bomo lahko od kje kaj vzeli.«
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…
Več...
Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…
Več...
V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…
Več...
V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…
Več...