Valentin ima ključ od korenin, ne le src

Medtem ko se naša dežela na sončni strani Alp vsako leto bolj vdaja globalnim vplivom in razsežnostim praznika zaljubljencev, valentinovega, je 14. februar v Sloveniji že v poganskih časih predstavljal veliko več. Korenine praznika so povezane s prebujanjem narave, ko se ta pripravlja na nov cikel. Da bo ta kar se da uspešen, morajo imeti rastlinske korenine dovolj zraka za novo rast, kar dosežemo s pravočasnim rahljanjem zemlje, to pa se lahko začne že po svetem Valentinu, torej v drugi polovici februarja.

Rastline čakajo na ugodne razmere

V slovenski kulturni dediščini je valentinovo dan, ko se narava začne pripravljati na prihajajočo pomlad. V sredini februarja so domače shrambe že nekoliko opustošene, nesezonska živila, ki jih kupujemo, pa manj hranljiva in imajo šibkejšo zalogo kakovostnih vitaminov ter mineralov. Čeprav naša čutila še zelo močno občutijo krila zime, pa se pod površjem prsti začenja mogočni proces novega življenja. Svetloba, toplota, rahlost prsti in sokovi zemlje so pogoji, ki jih za uspešno rast potrebujeta vsako seme in rastlina.

Korenine morajo imeti prostor

Ko nam sveti Valentin torej napove, da se v naravi začenja nov cikel, se vrtičkarji lahko pripravimo že s pravo izbiro kakovostnih semen in pripravo zemlje.

Strokovnjakinja za vrtičkarstvo in specialistka za zelenjadarstvo pri KGZS Maribor, Miša Pušenjak, s pregovorom Valentin ima ključ od korenin pojasni pomen priprave zemlje: “Ta pregovor kaže, kako zelo so bili naši predniki povezani z naravo, ‘videli’ so, kaj se dogaja pod zemljo. V tem času se res začnejo prebujati korenine, zato je druga polovica februarja čas, da ob prvih pravih razmerah zemljo, ki mora biti dovolj osušena, prvič prerahljamo. Zrahljamo jo okoli vseh prezimnih vrtnin in trajnic na vrtu, tako da bodo njihove korenine imele dovolj zraka in se bodo lahko lepo razrasle. V prezimovališčih pa razmaknemo podtaknjence, da jim damo dovolj zraka, ali pa še bolje – presadimo jih v nove, nekoliko večje lončke.

Miša Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline

Prednost avtohtonih vrst semen

Ko je pred nami nova sezona pridelave vrtnin, moramo pomisliti tudi na kakovost semen. “Če ste semena hranili v originalni embalaži in v suhem ter hladnem prostoru, ne bi smelo biti nič narobe. Poglejte pa na datum pakiranja, saj z leti seme izgublja vitalnost,” svetuje Darko Vernik, vodja enote Žlahtnjenje in selekcija v Selekcijsko poskusnem centru Semenarne na Ptuju.

Darko Vernik, vodja enote Žlahtnjenje in selekcija v Selekcijsko poskusnem centru Semenarne na Ptuju

Slovenski potrošniki imamo privilegij, da lahko skoraj v vsaki specializirani trgovini posežemo po domačih semenih in s tem zmanjšamo tveganje uporabe semen, katerih porekla ne poznamo. “Semena avtohtonih sort so najbolje prilagojena našemu okolju, saj izhajajo z domačih polj in vrtov. Žal pa potrošniki danes prevečkrat kupujemo samo z očmi. Še slabše bomo izbrali, če bomo iskali najcenejše seme. V zaprti vrečki res ne vidimo vsebine oziroma semena. Ko vrečko odpremo, je zaželeno, da je seme čim bolj izenačeno, brez primesi, ustrezne oblike in barve. Primerno je, da ni izpostavljeno vlagi in svetlobi. Nekatere vrečke imajo zato dvojno pakiranje, z manjšo zaščitno vrečko iz aluminijaste ali PVC-folije, kar poveča življenjske sposobnosti semena. Dvojno pakiranje pomeni tudi resnost ponudnika, ki mu ni vseeno, kaj bo ponudil kupcu. Pravo kakovost semena pa nam seveda pokaže pridelek!” nam je ponudil nekaj koristnih priporočil Darko Vernik. O slovenskih avtohtonih vrstah je povedal: “Na Ptuju skrbimo za ohranjanje več kot 70 različnih sort vrtnin. Z odbiranjem posameznih rastlin ohranjamo in izboljšujemo domače sorte. Zelo pomembno pa je, da te ohranijo odlične kulinarične lastnosti, kakršnih so navajene naše gospodinje. Iz odbranega semena razmnožimo seme, ki ga bomo sejali to pomlad na vrtovih po vsej Sloveniji. Preudarnost se torej začne pri izbiri semen.”

Valentinovo torej ni le oltar, ob katerem obnavljamo svojo ljubezen do partnerja in bližnjih, je tudi simbol nove rasti, plodnosti in življenja. Potem je že prav v tem času pomisliti na čudežni ključ, ki nas spomni na pozitivno držo, pomlad in obilje, ki prihajajo. V naravo in v srca vrtičkarjev.


Sorodni članki

Tretji petek v novembru – dan slovenske hrane 2019

Osnovni namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos praznujemo 15. novembra, je izobraževati in ozaveščati naše mlade in z njimi tudi širšo javnost o velikem pomenu uravnoteženega prehranjevanja. Redno zajtrkovanje v zdravi prehrani nosi zelo…

Več...

Reševanje hrane pred iztekom roka

Slovenija se uvršča med države, v katerih količina zavržene hrane iz leta v leto narašča. Eden pomembnih področij, kjer se tovrstna izguba lahko prepreči, je zmanjšanje zavržene hrane zaradi poteka roka uporabe v trgovinah. K reševanju tega problema so pristopili…

Več...

»Hrana je premalo spoštovana,« pravi ministrica dr. Aleksandra Pivec

Morda je res jeseni, ko obiramo plodove vloženega truda, pravi čas, da razmislimo tudi o kakovosti hrane, ki jo zaužijemo. Oktobra smo obeležili svetovni dan hrane, pred nami je tretji novembrski petek, dan slovenske hrane. Medtem ko občutimo obilje, nas…

Več...

Vam najbližja ekološka kmetija

Bralci nas pogosto sprašujete, katera je najboljša ekološka kmetija in kateri so ekološki certifikati, ki jim lahko zaupamo. Na portalu Naša super hrana se zavzemamo za boljše razumevanje oznak pri različnih shemah kakovosti, predvsem pa delujemo na področju ozaveščanja o…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem