Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
Izdaja odločb za plačilo prispevka za promocijo v sektorju sadja za leto 2020.  Preberite več >

V Sloveniji uspeva raznovrstno sadje, tudi lešniki

Slovenija je zaradi dobre zemlje in obsijanosti s soncem primerna tudi za pridelavo lešnikov. Spregovorili smo s sogovornikoma iz kmetije Košec, ki je vključena v nacionalno shemo kakovosti živil »izbrana kakovost« in je usmerjena v pridelavo in predelavo lešnikov. Za svoje izdelke so prejeli številna priznanja, med drugim je njihovo lešnikovo maslo septembra 2020 prejelo certifikat za najprestižnejši kulinarični in gastronomski spominek Evrope 2020.

Na Kmetiji Košec so travnik ob gozdu spremenili v nasad lesk, kjer že od leta 1983 pridelujejo lešnike. Lado in Aljaž Košec, oče in sin, sta pridelovalca in predelovalca lešnikov, ki na slovenskih tleh vidita še veliko priložnosti za razvoj sadjarstva.

»O sadjarstvu sprva nisem razmišljal. Za nasad leske sem se odločil zaradi nezahtevnosti obdelave in bližine nasada domačiji. V času svojega študija sem spoznal »misijonarja slovenskega sadjarstva« Franca Lombergarja. Vprašal sem ga za nasvet, kaj saditi, da ni danes zrelo in jutri gnilo. Odgovoril je lesko, ker je bil v tistem času prepovedan uvoz lešnikov v Jugoslavijo. Ko sem posadil sadna drevesa, so me ljudje spraševali, če je z mano vse v redu, saj da se v Savinjski dolini sadi hmelj, ne pa grmovje,« hudomušno pripoveduje Lado Košec.  

Ob tem dodaja, da leski godijo vinogradniške lege, obsijane s soncem in z dobro humusno podlago. Slovenija je primerna za pridelavo lešnikov, vendar ni sadna vrsta za neučakane. Za potico in veverice so lešniki na voljo kar hitro, za polno rodnost nasada pa morajo pridelovalci čakati tudi do 12 let. Količina pridelka je odvisna predvsem od vremena in tudi morebitnih škodljivcev.

Lešniki so vsestransko uporabno živilo

Delo sadjarja in skrb za podeželje sta ključna za pestrost naših krajin. Lado pojasnjuje, da zgodaj spomladi drevesa obrežejo. Redna rez je pomembna, da se grmi ne zgostijo, s tem pa pridobijo zračnost in zagotovijo osvetlitev grma: »Ne smemo pozabiti na dognojevanje, če se da, tudi s hlevskim gnojem. Vsaj 20 let na naši kmetiji nismo uporabili nobenega herbicida. V nasadu podrast redno mulčimo, po tleh nasada pa sredi avgusta položimo mrežo, ki nam je v pomoč pri pobiranju. Spravilo lešnikov sledi v zadnji tretjini septembra. V nasadu lešnike nakladamo na prikolico in odstranimo listje iz pobranega pridelka, na domačem dvorišču pa odstranimo srajčke iz plodov.«

Lešnike lahko uživamo neposušene, pravo aromo in okus pa dajo pri izmerjeni vlagi okrog 6 odstotkov. Pri naravnem sušenju na lesenem podu, kot jih sušijo na Kmetiji Košec, to vlažnost običajno dosežejo sredi novembra. Po opravljenem sušenju sledi luščenje, prebiranje, shranjevanje in pakiranje. Lešnike shranjujejo v vrečah v suhem in hladnem prostoru. Velik delež lešnikov prodajo kot primarni pridelek, torej kot sušeno in oluščeno jedrce za takojšnje uživanje ali praženje. Hkrati lešnike predelujejo v razne izdelke, na primer hladno stiskano lešnikovo olje, desertno lešnikovo olje, lešnikovo maslo, pa tudi sestavljene proizvode, kot so lešnikovi poljubčki, rogljički, ajdovi štruklji z lešniki. Kot dokaz pridelave in predelave sadja po visokih standardih kakovosti so na kmetiji Košec za svoje izdelke prejeli številna priznanja. Med drugim je njihovo lešnikovo maslo septembra 2020 prejelo certifikat za najprestižnejši kulinarični in gastronomski spominek Evrope 2020, ki jim ga je podelil Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) v finskem Kuopiu.

Plodovi, lešniki na mizi

Slovenija je dežela priložnosti za pridne roke kmetovalcev

Tako kot številni drugi slovenski pridelovalci in predelovalci sadja, je tudi kmetija Košec vključena v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«. Sadje in izdelki iz sadja, ki so pridelani oziroma predelani skladno s zahtevami te sheme, pridobijo znak »izbrana kakovost – Slovenija«. Ta označuje izdelke, tudi sadje, s posebnimi lastnostmi, ki so redno kontrolirani ter v celoti pridelani in predelani v Sloveniji. Znak lahko uporabljajo samo pridelovalci oziroma predelovalci s pridobljenim certifikatom s strani neodvisnega kontrolnega organa. Za promocijo slovenskega sadja pa je stekla tudi komunikacijska kampanja s sloganom Najboljše imamo doma.

»Nova kampanja je dobrodošla in poučna. Prepogosto nas zvabi ponudba onkraj meja, a pozabljamo na kulinarične dobrote, naravne lepote in obširno turistično ponudbo Slovenije. Velika masovna proizvodnja hrane, tudi sadja, ni v prid kakovosti. Nasprotje od uvoženih živil je »butična« proizvodnja hrane z lokalnimi posebnostmi, ki jih najdemo po celotni Sloveniji. Če kupujemo in jemo domače, zmanjšamo negativne posledice, vse od dolgega transporta do velikih količin zavržene hrane. Okrepiti bi bilo treba zavedanje, da je še vedno veliko zemlje v Sloveniji neobdelane, ki čaka na pridne roke ob podpori spodbudne kmetijske politike,« ocenjuje Lado.

Izbrana kakovost Slovenija - logotip

Mlajše generacije so ključne za razvoj sadjarstva

Lešniki celotni družini Košec predstavljajo način življenja. Za uspeh na kmetiji je pomembno, da znaš računati, a potrebno je tudi delati. Želja, volja, energija so le nekatere vrline, ki so pomembne, da se mlajša generacija odloči za nadaljevanje kmetovanja. Vse to pa ni dovolj, če ti delo ne omogoča dostojnega življenja, poudarja Lado.

»Pogrešam zavedanje o pomembnosti manjših kmetij z dodano vrednostjo. Na naši kmetiji zato razvijamo več dopolnilnih dejavnosti in prepletamo lastno ponudbo z izdelki in turistično ponudbo okoliških kmetij. Poseben izziv predstavljajo birokratske ovire oziroma nejasnosti. Če se pošalim, smo veseli celo obiska inšpektorja, ki poda priporočila in postreže z nasveti, kako in kaj lahko izboljšamo,« nadaljuje Lado.

Kaj glavo družine najbolj navdušuje? Misel, da je nasad obrodil dobre sadove. Po dolgih letih je iz grmičkov zraslo drevje, prvotni pridelek nekaj kilogramov lešnikov za potico pa danes razveseljuje sladokusce širom po Sloveniji. V veliko zadovoljstvo je Ladu tudi dejstvo, da sin Aljaž nadaljuje in nadgrajuje družinsko tradicijo.

»O tem, ali bom nadaljeval s kmetovanjem, nikoli nisem dvomil, saj je to moj način življenja že od mladih nog. Že pri štirih letih sem sprejel to odločitev, saj me delo na zemlji in z živalmi veseli. Danes sem nosilec kmetijskega gospodarstva ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kmetijo, kot je naša, je možno voditi brez večjih odrekanj,« v znak spodbude mladim generacijam izpostavlja Aljaž.

Sadjarstvo je zanimivo tudi za majhne kmetije

Pri tem Aljaž ocenjuje, da gre razvoj sadjarstva po istem tiru kot živinoreja, kjer majhni kmetje ugašajo, večji pa lahko na ta račun rastejo. To se odraža pri odkupnih cenah posameznih živil, ki so nizke in »sprejemljive« izključno v primeru velikih količin pridelka. Kot mlada moč z vizijo je optimističen in prepričan, da je sadjarstvo lahko zanimivo tudi za majhne kmetije. To velja ob predpostavki, da so kmetje pridelovalci in hkrati predelovalci, ki se znajdejo tudi v vlogi mojstrov marketinga, oglaševanja in trgovskih potnikov.

To v praksi pomeni, da na Kmetiji Košec lešnike pridelajo in poberejo, posušijo, zluščijo in preberejo. Nato lešnike še predelajo v lešnikovo maslo, svoj izdelke pa promovirajo prek spleta in družbenih omrežij. Hkrati sodelujejo še na kakšnem natečaju, osvojena odličja pa pričajo o kakovosti izdelka, kar privablja končne kupce.

Z roko v roki: sadjarstvo in turizem

Sadjarstvo je pomembna panoga tako za prehrano kot za razvoj komplementarnih dejavnosti, recimo turizma. V Sloveniji je kar nekaj uspešnih zgodb o vzporednem razvoju sadjarstva in turizma, kot so Praznik češenj v Goriških Brdih, Praznik kozjanskega jabolka, Praznik oljk, vina in rib v Izoli ter mnoge prireditve, povezano z grozdjem oziroma vinom. Rdeča nit tovrstnih srečevanj je sadje, ki z dobro promocijo ter zanimivim dogajanjem pritegne domače goste in turiste od drugod.

In kakšno sporočilo ima Aljaž za vse nas? »Obiščite podeželje, doživite drugačen dan, spoznajte kmetov delavnik, poglejte njegove roke, ki vam ponudijo domačo hrano. Prepričan sem, da boste tako spoznali pravo vrednost slovenskih dobrot, za katere boste pripravljeni odšteti več. Kupujte slovensko in, če je le mogoče, neposredno od slovenskega kmeta. S tem boste podprli razvoj slovenskega kmeta in ohranjanje slovenskega podeželja, sebi pa zagotovili boljšo kakovost hrane in s tem življenja.«

Naše super sadje logotip

Sorodni članki

Sadje z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« mora dosegati nadstandardne kriterije kakovosti

Pri nakupu sadja in izdelkov iz sadja dobite potrošniki živilo višje kakovosti iz svoje bližine. Znak »izbrana kakovost – Slovenija« potrošniku zagotavlja, da gre za sadje oziroma izdelke iz sadja s posebnimi lastnostmi, ki so redno kontrolirani ter v celoti…

Več...

Dr. Veberič: »Zagovarjam uživanje sezonskega sadja domačega izvora.«

Okusnost in sočnost sadja sta dve pomembni lastnosti, ki ju ob nakupu ne moremo preveriti, temveč se o kakovosti prepričamo šele kasneje. Dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, nam je pojasnil, kako lahko na policah…

Več...

Stare sorte sadja so naša pomembna kulturna dediščina

Pogovarjali smo se z Gregorjem Božičem, ljubiteljskim raziskovalcem sadnih sort in avtorjem monografije Sadje sonca, kjer je opisanih 63 sadnih vrst. Je tudi pobudnik vzorčnega sadovnjaka starih sort v Kojskem, ki deluje kot neke vrste genetska banka starih sort. Kako…

Več...

Zakaj se odločiti za lokalno pridelano sadje?

Lokalno pridelano sadje prinaša številne ključne prednosti tako za naše zdravje, saj imamo priložnost uživati sadje višje kakovosti, kot tudi za lokalne pridelovalce in delavce v živilsko-predelovalni industriji.Sadje ima pomembno vlogo v prehrani ljudi in je njuno v okviru uživanja…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem