Tekmovanje pa to | Otroci | Zgodbe o naši super hrani

Tekmovanje pa to

Projekt Kuhna pa to je zasnovan za mularijo v osnovnih šolah od osmega leta starosti dalje. S sproščenim in manj formalnim stilom so se organizatorji projekta že tretje leto zapored pripravili na vseslovensko tekmovanje osnovnošolskih skupin in njihovih mentorjev, ki že vrtijo kuhalnice pred očmi komisije – med njimi velikih Chefov naše dežele.

Mladi chefi z veseljem sprejemajo izziv, ki je priprava jedi na osnovi tradicionalnih lokalnih receptov z uporabo lokalno pridelanih živil. Vzgojni kulinarični projekt je med osnovnošolci postal pravi hit, zato je po mnenju organizatorjev nedopustno, da ima vodstvo na nekaterih šolah gluha ušesa za teženje otrok, ki bi se programa radi udeležili, a jim to ni omogočeno.

Tretja epizoda tekmovanj v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih kuharskih posebnosti med več kot 600 osnovnošolci po vsej Sloveniji se je že začela. Skupine tekmovalcev so skupaj z mentorji sestavljene iz štirih kuharjev, ki obiskujejo peti ali višji razred osnovne šole. Mentorji, ki so predstavniki posamezne osnovne šole, so lahko v ekipo vključili celo kuharje iz tretjega ali četrtega razreda. Lovorika zmagovalcev bo pripadla kuharjem, ki bodo najbolj dosledno sledili glavnim kriterijem: lokalno locirana jed iz okolice bivanja skupine otrok z lokalno uporabljenimi sestavinami, avtohtona jed v skladu z zgodovino mikroregije in tamkajšnjih običajev ter najučinkovitejša interpretacija jedi v skladu z zgodovinskimi zakonitostmi kulinaričnih – kulturnih posebnosti. Tekmovanja mladih ustvarjalcev so razdeljena na 10 regijskih tekmovanj, 3 polfinalna tekmovanja in veliki majski državni finale. Naloga mladih chefov je prikaz spretnosti pri pripravi enolončnice, močnate jedi in prigrizka iz lastnega kraja.

Dediščina na mladih stoji

Kuhanje je lahko poklicna umetnost; veščina, ki bo marsikaterega udeleženca na njegovi poklicni poti spremenila v pravega Chefa. Populacija osnovnošolcev je po mnenju organizatorjev in strokovnih mentorjev tista, ki jo je mogoče s pravimi prijemi uspešno nagovoriti in voditi. Hkrati je to populacija, ki zahteva največjo pozornost in je brez dodatne pomoči dovzetna za »kulinarične bližnjice«, kot je hitra in nekakovostna prehrana.

»Tekmovanje osnovnošolcev in osnovnošolk je eno izmed izjemno pozitivnih prizadevanj, ki povezujejo spoznavanja bogatih kulturnih prehranskih dediščin s sodobnimi težnjami, okvirjenimi z vzdržnim (trajnostnim) in sonaravnim razvojem. Temelji na usmerjanju pogleda k prehranskim vrednotam, pogosto neodkritim in nerazpoznavnim pred domačimi pragovi v mestih, trgih in vaseh, ter na njihovem vključevanju v sodobne prehranske vsakdanjike in praznike,« je v letošnjem sporočilu za javnost poudaril dr. prof. Janez Bogataj, eden glavnih mentorjev projekta Kuhna pa to. Skupaj z idejno vodjo projekta Anko Peljhan in somentorjem Chefom Janezom Bratovšem so letošnji program začeli 5. marca v Medani pri Vinarstvu Belica v primorski regiji. Kot je z zadovoljstvom namignila gospa Anka, so Primorci še posebej gajstni.

Oblikovanje kritične glave

Sodelovanje mladih v programih, kot je Kuhna pa to, je za to populacijo poseben dogodek. Je daleč od »soljenja pameti ta starih«, je priložnost, da mladi pokažejo, kaj zmorejo. O dogodku, ki je primerljiv s popkulturnimi prireditvami, razpravljajo na hodnikih šol, med malico in na igrišču, pozornost, ki so je deležni na tekmovanju, pa jim vliva zaupanje in motivacijo.

»Tovrstni programi so izjemno primeren način izobraževanja mladih, ki jim omogoča postopno oblikovanje kritičnega odnosa do ponudbe v okvirih negativne hitre prehrane (Fast Food), zapakiranih živilskih ‘neumnosti’ na policah nakupovalnih središč in drugih globalnih pojavov, ki tudi na tem področju načrtno uničujejo vse tisto, kar imenujemo istovetnost oziroma lokalna in regionalna razpoznavnost, torej naše narodno bogastvo,« je prepričan dr. Bogataj, sicer profesor za področje etnologije na ljubljanski univerzi.

Vsaka jed je svoja vas

Spodbujanje lokalne hrane in uporaba lokalnih surovin sta osrednji motiv projekta. »Jedi iz teh mikrolokacij imajo vsaka svoj zakaj in svoj zato,« pravi vodja projekta Anka Peljhan in pri tem poudarja, da je živ medgeneracijski kontakt najboljši način za prenos kulinaričnih receptov med starimi in mladimi.

Slovenija ima kar 24 gastronomskih regij. »V Sloveniji je skozi stoletja nastala pestra podoba okusov, ki pomenijo stičišče evropskih Alp, Panonske nižine, Mediterana in od konca druge svetovne vojne tudi Balkana. Ta velika različnost se v zadnjih dveh desetletjih sooča tudi z globalnimi vplivi, prodorom ulične in hitre prehrane ter z drugimi ‘dobrotami’ sodobnega sveta. S temi pojavi izginja iz našega poznavanja vsa pestrost in različnost hišnih, krajevnih, lokalnih in regionalnih kulinaričnih posebnosti, ki so pravzaprav sredstva in motivi za spoznavanje gospodarskih oblik, družbenih odnosov in oblik duhovnih ustvarjalnosti prebivalcev,« opozarja v nagovoru javnosti profesor Bogataj.

Gluha ušesa

Med glavnimi ovirami projekta Kuhna pa to je po besedah Peljhanove nizka iniciativnost učiteljev in vodstva šol. »Informacije o našem programu kljub večkratnemu obveščanju pogosto sploh ne pridejo do ravnateljske zbornice. Moteča je zlasti neodzivnost tistih učiteljev, ki niso pripravljeni stopiti izven okvirja svojih delovnih nalog. Nekatere šole otrokom celo ne dovolijo udeležbe na tekmovanju, saj naj bi bil to zanje prevelik strošek. Kljub temu da hrano prinesejo učenci sami. Ravno učitelji in ravnatelji bi morali biti otrokom za zgled, jih spodbujati v učenju novih veščin, solidarnosti ipd. Otroci so s tem prikrajšani za nekaj lepega,« je razmere na terenu opisala Peljhanova, ki tovrstne »karakterje« uvršča v izgubljeno generacijo.

Lokalno pa to!

Gojenje odnosa do hrane, do obreda kuhanja in do ohranjanja slovenske kulinarične – kulturne dediščine je naloga, ki so si jo zadali organizatorji projekta Kuhna pa to. Z željo, da se krepita pozitiven odnos in zavedanje o prednostih uživanja lokalno pridelane hrane že pri otrocih v osnovni šoli, se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pridružilo kulinaričnemu projektu z nagovorom »Lokalno pa to!«, saj ohranjanje slovenske kulinarične dediščine temelji na lokalno pridelani hrani, na pestrosti okusov in regionalnih posebnostih.


Sorodni članki

»Cooking Kids Project« - brošura

Brošura - »Cooking Kids Project«

Več...

Prehrana otrok ob začetku šolskega leta

Še preden prvič prestopijo prag vzgojnih in izobraževalnih institucij, se starši že sprašujemo, kakšna naj bo prehrana otrok. Pomembno je, da otrokom ponudimo sezonske raznovrstne okuse, ki jih lahko sestavljamo celo po barvah in tako hkrati tudi spodbujamo zanimanje za…

Več...

Pomembno je, kaj dobijo na krožnik

Zdrava konkurenca v tržnih pogojih prinaša tudi ponudbo iz tujine. Ponudniki pa ne sledijo vedno standardom, ki veljajo v našem prostoru. Hkrati masovna proizvodnja, ki se večinoma odvija na drugi strani naše meje, znižuje ceno vsem proizvodom. S tem se…

Več...

Povsod je lepo, doma je najlepše - tudi zajtrkovati

Že slovenski pregovor »Po jutru se dan pozna« nakazuje pomen zgodnjih jutranjih ur za delovno uspešnost dneva. Starši, vzgojitelji in mentorji smo tisti, ki v naših otrocih prebujamo navade in odnos do stvari ter življenja. Če je vaše oko našlo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem