Svetovni dan hrane 2019: Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.

Svetovni dan hrane 2019: Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 11.10.2019

Svetovni dan hrane 2019: Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 

Že leta 1976 je Organizacija združenih narodov za svetovni dan hrane razglasila 16. oktober. Glavni namen je ozaveščanje globalne in lokalne javnosti z dejstvom, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine. Doseganje odpravljanje lakote ne pomeni samo spoprijemanja z lakoto, ampak tudi prehranjevanje ljudi ob ohranjanju planeta. Letos WFD poziva k ukrepanju različnih sektorjev za zdravo in trajnostno prehrano, fizično dostopne in cenovno dosegljive za vsakogar, vsepovsod. Hkrati tudi pozivajo, naj razmislimo o tem, kaj jemo. Izbirajmo zdravo, lokalno pridelano hrano. Ozirajmo se za oznakami in berimo deklaracije.

Ob tej priložnosti bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane. V Sloveniji MKGP skupaj z Zdravstveno fakulteto, Evropskim centrom za mir in razvoj in Evropsko mrežo za živilsko tehnologijo organizira posvet na temo letošnjega ključnega sporočila svetovnega dne hrane.

Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations; FAO) navaja, da je bilo v letu 2018 v svetu 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih. Na drugi strani  pa beležimo naraščanje števila ljudi s prekomerno težo, ki je v letu 2018 celo preseglo število lačnih in podhranjenih. Takšnih je kar 670 milijonov odraslih, 120 milijonov dečkov in deklic v starosti med 5 in 19 letom, beležimo pa tudi 40 milijonov otrok s prekomerno telesno težo mlajših od pet let.

V Evropski uniji letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane

Na stopnjo samooskrbe in lakote med drugim vpliva tudi zavržena hrana. Sodeč po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v EU zavržemo kar petino vse proizvedene hrane. Navajajo tudi, da samo v Sloveniji letno zavržemo okoli 131.000 ton hrane, kar je okoli 64 kilogramov na prebivalca. Sodeč po podatkih Statističnega urada RS je bilo v 2017 proizvedene 131.800 ton zavržene hrane, od tega 38 odstotkov užitnega dela in 62 odstotkov neužitnega dela (kosti, koščice, olupki …), kar je 64 kilogramov zavržene hrane na prebivalca.

Donirana hrana

V Sloveniji že od leta 2013 poteka projekt Zveze Lions klubov Slovenije Donirana hrana, ki ga koordinira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru tega projekta se na letni ravni razdeli preko 400 ton hrane, ki jo donirajo največje trgovske družbe iz 102 trgovin iz vse Slovenije. Gre za hrano, ki bi sicer zaradi poteka roka z napisom »uporabno najmanj do« pristala med biološkimi odpadki. Kot vemo so taki izdelki varni za uporabno, le potrebno jih je zaužiti v kratkem času. Ministrstvo za kmetijstvo v okviru projekta skrbi za tehnično opremljenost humanitarnih in invalidskih organizacij ter javnih zavodov s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem.

Naša dejanja so naša prihodnost. Svet brez lakote je mogoč.

Trenutno stanje je tudi v nasprotju s cilji, ki so si jih države članice Organizacije združenih narodov zadale v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Zato so potrebne drugačne odločitve glede prehranjevanja ter hitro ukrepanje vseh deležnikov od države, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij, pa do kmetov in posameznikov. Sektor kmetijstva lahko s preusmeritvijo z intenzivnega v trajnostno obliko ter pridelavo raznolikih pridelkov vpliva na raznolikost in možnost izbire kakovostne hrane na naših krožnikih. Živilska podjetja pa lahko na drugi strani z razvojem in ponudbo zdravju koristnih živil z manj soli, maščob in sladkorja, z izboljšanjem dostopnosti do sveže in varne hrane ter promocijo lokalno pridelane hrane, spodbudijo potrošnike k bolj zdravim prehranskim odločitvam. Prav tako je ključno sodelovanje med proizvajalci hrane in njihovo partnerstvo z izobraževalnimi ter raziskovalnimi institucijami pri uvajanju inovacij in novih tehnologij.

Ne nazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Tu velja izpostaviti proizvajalce hrane, ki se bodo našim željam prilagodili. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za ohranitev planeta.

Kaj lahko storimo sami?

Jejmo zdravo, polnovredno hrano.

V zadnjem času smo dramatično spremenili svoje prehranjevalne navade, kar lahko pripišemo globalizaciji, urbanizaciji in povečanju prihodkov.

Izogibajmo se nezdravi hitri hrani.

Preverimo podatke o živilih in berimo deklaracije.

Spoštujmo hrano, pridelovalce in predelovalce hrane in naš planet.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vključeno v več projektov, ki z ozaveščanjem sledijo ciljem FAO. Mednje sodijo aktivno izvajanje sheme šolskega sadja, nacionalne sheme kakovosti (višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost) obeleževanje dneva slovenske hrane  ter v sklopu le-tega izvajanje projekta tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru – letos torej 15. novembra), obeleževanje 20. maja, svetovnega dne čebel … Vse to so primeri dobre prakse in sodelovanja med različnimi resorji.

MKGP skupaj z Univerzo v Ljubljani – Zdravstveno fakulteto, Evropskim centrom za mir in razvoj (European Center for Peace and Development – ECPD) in Evropsko mrežo za živilsko tehnologijo (European Food Technology Network – EFTN) na svetovni dan hrane organizira konferenco na temo letošnjega ključnega sporočila svetovnega dne hrane (preberite več).

Na ta dan bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v avli na Dunajski 22) že tradicionalno organizirali tudi jesensko tržnico, na kateri bodo svojo ponudbo predstavljale kmetije iz različnih krajev Slovenije.

Vsak lahko prispeva k zmanjšanju zavržene hrane

Nastajanju zavržkov se ne moremo povsem izogniti, saj odpadna hrana nastaja v vsej prehranski verigi – pri proizvodnji in potrošnji. Pa vendar, nekaj napotkov smo zbrali v prispevku o zmanjševanju količine zavržene hrane.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Tretji petek v novembru – dan slovenske hrane 2019

Osnovni namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos praznujemo 15. novembra, je izobraževati in ozaveščati naše mlade in z njimi tudi širšo javnost o velikem pomenu uravnoteženega prehranjevanja. Redno zajtrkovanje v zdravi prehrani nosi zelo…

Več...

Reševanje hrane pred iztekom roka

Slovenija se uvršča med države, v katerih količina zavržene hrane iz leta v leto narašča. Eden pomembnih področij, kjer se tovrstna izguba lahko prepreči, je zmanjšanje zavržene hrane zaradi poteka roka uporabe v trgovinah. K reševanju tega problema so pristopili…

Več...

»Hrana je premalo spoštovana,« pravi ministrica dr. Aleksandra Pivec

Morda je res jeseni, ko obiramo plodove vloženega truda, pravi čas, da razmislimo tudi o kakovosti hrane, ki jo zaužijemo. Oktobra smo obeležili svetovni dan hrane, pred nami je tretji novembrski petek, dan slovenske hrane. Medtem ko občutimo obilje, nas…

Več...

Vam najbližja ekološka kmetija

Bralci nas pogosto sprašujete, katera je najboljša ekološka kmetija in kateri so ekološki certifikati, ki jim lahko zaupamo. Na portalu Naša super hrana se zavzemamo za boljše razumevanje oznak pri različnih shemah kakovosti, predvsem pa delujemo na področju ozaveščanja o…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem