Svetovni dan čebel ali dan za naše krilate prijatelje

Sloviti Albert Einstein je svojčas napovedal, da bo imelo človeštvo v primeru izginotja čebel s površine planeta samo še štiri leta obstoja. Čebele so daleč najmarljivejši opraševalci rastlin na Zemlji, poleg tega pa ves čas neumorno garajo za ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Tudi zato nas lahko še kako skrbi, ker so te uboge žuželke tako pri nas kot po svetu čedalje bolj ogrožene, še posebej na območjih z intenzivnim kmetijstvom. Zaradi čedalje večje razpaslosti monokultur, dviga številnih novih tehnologij, pojava novih bolezni in škodljivcev ter mnogih negativnih učinkov globalizacije so razmere za življenje in razvoj čebel čedalje slabše.

Zato se je Ministrstvo za kmetijstvo odločilo podpreti pobudo Čebelarske zveze Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za razglasitev Svetovnega dneva čebel. Predlagani datum je 20. maj. Mesec visoke pomladi so naši predstavniki izbrali, ker je na severni polobli to čas najbolj intenzivnega razrasta novih čebeljih generacij. Datum 20. maj pa ni tudi nobeno naključje, saj gre za rojstni dan Antona Janše, nepresežene legende in pravzaprav utemeljitelja modernega slovenskega čebelarstva. Še več, na Čebelarski zvezi pravijo, da je bil celo prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je na novi čebelarski šoli na Dunaju sama Marija Terezija nastavila kot prvega učitelja modernega čebelarstva za celotno Avstrijo. Svojo večno ljubezen do svojih malih krilatih varovank je strnil z besedami, da so čebele med vsemi od Boga ustvarjenimi bitji daleč najbolj marljiva in človeku koristna, obenem pa za svoje vzdrževanje najbolj skromna in nezahtevna.

Če bo slovenska iniciativa uspešna, se bo od naše države kot od pobudnice pričakovala aktivna skrb za vsakoletno obeleževanje tega čebeljega praznika znotraj OZN. Minister Dejan Židan je previdno napovedal, da bo proces sprejemanja pobude za svetovni dan čebel najbrž trajal nekaj let. Dodal je, da so čebele za slovensko gospodarstvo izjemno pomembna bitja: na letni ravni imajo že samo neposrednega pozitivnega učinka na kmetijstvo za okrog 100 milijonov evrov, njihov posredni prispevek k blagostanju narave in družbe pa je dobesedno neprecenljiv. “Ministrstvo je glede položaja čebel izjemno aktivno,” je povedal minister Židan. “Sprejeli smo resolucijo o zaščiti kranjske čebele, podpiramo delovanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, bili smo tudi med prvimi državami, ki so zmogle pogumen korak prepovedi nekaterih neonikotinoidov – torej kemikalij, ki čebelam po mnenju stroke delajo veliko škodo. Zdaj nam je glede tega sledila celotna Evropska unija.

Ste vedeli, da …

(podatki iz brošure Čebelarske zveze Slovenije)

• mora čebela za kilogram medu obiskati kar 4 milijone cvetov in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta;
• čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin;
• je kranjska čebela (ali kranjska sivka) avtohtona slovenska čebelja rasa in druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu;
• je čebelja družina tako velika kot majhno mesto – v njej živi od 30.000 do 60.000 čebel;
• je čebelja matica edina, ki leže jajčeca; dnevno izleže tudi do 2.000 jajčec.

*Naslovna fotografija kranjske sivke je last Čebelarske zveze Slovenije.