Naš super paradižnik
Paradižnik že dolgo ni več zgolj priloga ali sestavina omake. Danes velja za enega najbolj vsestranskih in cenjenih sadežev, ki se pogosto znajde tako na vrtu kot na krožniku. Čeprav ga mnogi dojemajo kot zelenjavo, je z botaničnega vidika sadje. Slovenci imamo do paradižnika poseben odnos, saj ga množično uživamo in ga tudi radi pridelujemo sami.
V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte paradižnika. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo tanko kožo in malo semenja. Poznamo tudi češnjevce, pelate in še mnoge druge.
Je paradižnik sadje ali zelenjava?
Vprašanje »ali je paradižnik sadje« pogosto povzroča zmedo. Z vidika botanike je plod, ki raste iz cveta in vsebuje semena, vedno sadje, torej tudi paradižnik. A v kulinariki ga obravnavamo kot zelenjavo, saj ga praviloma pripravljamo kot sestavino glavnih jedi, prilog in omak.
Paradižnik izvira iz Južne Amerike, v Evropo pa je prišel v 16. stoletju. V Sloveniji se je močno uveljavil v 20. stoletju, danes pa velja za eno najbolj priljubljenih vrtnin. Obstaja več tisoč sort – od majhnih češnjevih paradižnikov do velikoplodnih volovskih src, z različnimi okusi, barvami in teksturami.
Hranilne vrednosti in zdravilne lastnosti paradižnika
Paradižnik sestavlja več kot 90 % vode, zato je izredno lahek in osvežilen. Na 100 gramov vsebuje le okoli 18–20 kcal, zato je pogosta izbira pri nizkokaloričnih dietah. Poleg tega je bogat z vitaminom C, kalijem, folno kislino, vitaminom K1 ter likopenom, ki je eden najmočnejših naravnih antioksidantov. Paradižniki se umeščajo v družino razhudnikovk.
Likopen daje paradižniku značilno rdečo barvo in je znan po svojih zaščitnih učinkih na celice, srce in ožilje. Poleg likopena vsebuje paradižnik tudi klorogensko in kafeinsko kislino, ki lahko pomagata pri uravnavanju krvnega tlaka in presnovnih procesov. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin lahko spodbuja prebavo in pozitivno vpliva na črevesno floro.
Vzgajanje paradižnika doma
Paradižnik je ena najpogosteje vzgajanih rastlin na slovenskih vrtovih, balkonih in terasah. Potrebuje sončno, toplo in zavetrno lego ter bogato, dobro odcedno zemljo. Za uspešno rast mu moramo zagotoviti dovolj toplote, redno zalivanje in ustrezno oporo.
Sajenje poteka konec aprila ali v maju, ko mine nevarnost slane. Rastline sadimo v razdalji vsaj 50 cm, globlje, kot so bile v lončku, saj razvijejo dodatne korenine. Pomembno je redno odstranjevanje zalistnikov, ki črpajo energijo rastline, in zaščita pred boleznimi, zlasti plesnijo. Za boljšo rast paradižnika lahko uporabimo naravna gnojila, kot so kompost, kalijeva gnojila ali fermentirani rastlinski izvlečki.
Rastlinjak za paradižnik – da ali ne?
Čeprav paradižnik lepo uspeva tudi na prostem, je v slovenskih razmerah pogosto priporočljivo gojenje v rastlinjaku za paradižnik, saj tako lažje nadzorujemo vlago, temperaturo in zaščito pred neurji. V rastlinjaku je sezona daljša, pridelek pa stabilnejši. Posebno pozornost je treba nameniti prezračevanju, saj lahko previsoka vlaga vodi do razvoja plesni. Priporočljivo je tudi namakanje v tla in ne po listih, da preprečimo bolezni.
Opora za paradižnik je ključna za zdrav pridelek
Večina sort paradižnika potrebuje oporo, saj so plodovi težki in lahko obremenijo steblo. Klasična opora za paradižnik je lesena ali kovinska palica, ob katero rastlino privežemo z vrvico ali sponkami. Nekateri uporabljajo tudi spiralne kovinske palice ali mreže, še posebej v rastlinjakih. Odpornost rastline in kakovost plodov sta tesno povezani z oporo. Če paradižnik leži na tleh, se namreč poveča tveganje za gnitje in okužbe.
Paradižnikovi dobri sosedje
Kombiniranje rastlin na vrtu ni nova praksa. Paradižnik ima nekaj »dobrih sosedov«, ki mu koristijo in hkrati odvračajo škodljivce. Med njimi izstopajo bazilika, ognjič, čebula, česen in solata. Paziti pa moramo tudi na »slabe sosede«. Paradižnik namreč ne prenaša bližine krompirja, saj lahko obe rastlini prizadene ista plesen.
Uporaba paradižnika v kuhinji
Paradižnik je izjemno vsestranski. Uživamo ga lahko surovega v solatah, kuhanega v juhah in omakah, pečenega, sušenega ali celo kot osnovo za sok. Domača paradižnikova omaka, ajvar iz zelenih paradižnikov, paradižnikova solata z baziliko in mocarelo in pečen polnjen paradižnik so le nekatere od mnogih idej, kako ga porabiti.
Na strani Naša super hrana najdete vrsto drugih receptov in nasvetov, v katerih lahko uporabite slovenski paradižnik.
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Jesen
PoletjeKako shranjevati paradižnik?
Paradižnik hranimo pri sobni temperaturi, nikakor pa ne v hladilniku, saj mraz poruši njegovo strukturo in okus. Če imamo večji pridelek, ga lahko predelamo v sok, mezgo ali omako in shranimo v kozarcih ali zamrzovalniku.
Za sušenje izberemo manjše sorte, kot so češnjevci, ki jih posušimo v pečici ali sušilniku in hranimo v olju. Paradižnik lahko tudi vlagamo. Z dodatkom začimb, kisa in olja dobimo okusen dodatek jedem tudi pozimi.
Kam po slovenski paradižnik?
Dobro zrel je tisti sadež, ki danes še visi na rastlini, jutri pa je že na naši mizi, saj ne zori v hladilnicah, temveč na soncu v nasadu. Ob nakupu bodte pozorni na poreklo paradižnika in izberite slovenskega, saj ima najkrajše transportne poti z njive do krožnika. Paradižnik je mogoče kupiti neposredno pri lokalnem ponudniku. Oglejte si zemljevid ponudnikov lokalne hrane na naši spletni strani.
Pogosta vprašanja o paradižniku
Kako vzgojiti domač paradižnik?
Potrebujemo sončno lego, kakovostno zemljo, redno zalivanje, oporo in odstranjevanje zalistnikov. Sadimo ga po ledenih možeh, najbolje v maju.
Kakšne zdravilne lastnosti ima paradižnik?
Paradižnik vsebuje likopen, vitamin C, kalij in vlaknine. Deluje antioksidativno, podpira zdravje srca, kože, oči in prebave.
Ali je paradižnik sadje ali zelenjava?
Z botaničnega vidika je sadje, saj vsebuje semena in raste iz cveta. V kulinariki pa ga štejemo za zelenjavo.
Katere pripomočke potrebujemo za uspešno vzgajanje paradižnika?
Osnovni pripomočki so palice za oporo, škarje za zalistnike, naravno gnojilo, posode (če sadimo na terasi) in zaščita pred točo ali mrazom.
Zakaj je lokalno pridelan paradižnik boljši?
Lokalni paradižnik dozori na rastlini in je običajno obran tik pred prodajo. To pomeni, da vsebuje več vitaminov, bolj intenziven okus in ni bil obdelan s kemikalijami za podaljšanje obstojnosti. Poleg tega z nakupom lokalnega sadja zmanjšamo ogljični odtis in podpiramo domače kmete.
