Stročnice – hrana, dragocena za svet

Stročnice so hrana, ki omogoča preživetje milijonom ljudi po vsem svetu. Predstavljajo namreč pomemben vir beljakovin za ranljivo prebivalstvo, ki mu dnevno primanjkuje mleka in mesa kot osnovnega vira beljakovin. Prenekaterim so pomemben vir dohodka. S pomočjo stročnic lahko tudi shujšate in zmanjšate tveganje za druge bolezni sodobnega časa.

Leto 2016 je mednarodno leto stročnic, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu stročnic za prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo – pa tudi za okolje.

Kaj pravzaprav so stročnice?

Glavna razlika med stročnicami in zelenjavo je v tem, da se zelenjavo žanje pred zrelostjo, stročnice pa se prideluje izključno za zrnje. Medtem ko sta stročji fižol in stročji grah predstavnika zelenjave, med stročnice sodijo npr. fižol, leča in grah. To so obenem tudi najbolj znane in najbolj razširjene vrste stročnic. Med bolj priljubljene spadata tudi bob in čičerika. Velja poudariti, da je pridelava stročnic v primerjavi z živalsko in drugo proizvodnjo okolju mnogo prijaznejša.

Stročnice, bogat vir beljakovin

Bogat vir beljakovin

Stročnice vsebujejo ogromno kakovostnih beljakovin rastlinskega izvora. Poleg njih imajo tudi veliko esencialnih aminokislin, vitaminov, mineralov in vlaknin ter malo maščob. Vlaknine v stročnicah pomagajo zniževati nivo holesterola v krvi in uravnavajo krvni sladkor. Zdravstvene organizacije uživanje stročnic priporočajo tudi zato, ker pomagajo obvladovati debelost, diabetes, bolezni srca in ožilja ipd.

S stročnicami do manjše porabe gnojil?

Ste vedeli, da so stročnice koristne tudi za kmetijske površine? Nase namreč vežejo dušik iz zraka in ga fiksirajo v tleh, s čimer jih obogatijo in naredijo rodovitnejša. Kmetje jih uporabljajo tudi za zeleni pokrov ali za podsevek, s čimer povečujejo biotsko pestrost ter zmanjšujejo razvoj škodljivcev in bolezni.

Setev stročnic bi za kmetijstvo lahko pomenila manjšo uporabo škodljivih umetnih gnojil, ki se jih uporablja za vnašanje dušika v tla. Če bi tla obogatili z dušikom s pomočjo stročnic, bi to pomenilo manjšo proizvodnjo in uporabo gnojil, pri čemer nastaja ogromno toplogrednih plinov. Stročnice v določenih primerih nase vežejo tudi fosfor, ki je prav tako sestavni del gnojil. To bi bil še en razlog več, zakaj bi stročnice prispevale k bolj zelenemu planetu.


Sorodni članki

Majhnost ni ovira, če se združuješ

V aprilu 2018 je bila v okviru Programa za razvoj podeželja v Uradnem listu RS, št. 28/2018 objavljena Uredba o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz PRP 2014–2020. Uredba je namenjena združevanju primarnih…

Več...

Nagrajeni bio zelenjavni sok rdeče pese

Če ste bili kdaj slabokrvni, so vam znanci verjetno najprej svetovali uživanje rdeče pese – po babičinem receptu se kar na tešče zaužije sok sveže pese in korenčka. A če nimate sokovnika, si ne želite rdeče obarvati kuhinje in še…

Več...

Kako najraje pripravite ozimnico?

Vroče in sušno poletje se je prevesilo v hladno jesen in dnevi so postali krajši od noči. Prišla je sezona obiranja sadja. Kljub nižjim temperaturam pa je še vedno na voljo nekaj vrtnin, kot so zelje, paprika, korenček, cvetača, por, bučke, čebula,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem