Stare sorte sadja so naša pomembna kulturna dediščina

Pogovarjali smo se z Gregorjem Božičem, ljubiteljskim raziskovalcem sadnih sort in avtorjem monografije Sadje sonca, kjer je opisanih 63 sadnih vrst. Je tudi pobudnik vzorčnega sadovnjaka starih sort v Kojskem, ki deluje kot neke vrste genetska banka starih sort.

Kako se je začela vaša pot, od kod strast do raziskovanja starih sort?

»Moja družina ima v starih Brdih sadovnjak in v teh sadovnjakih so nekje do leta 2000 večinoma prevladovale stare sorte, ki so se izkazale kot najbolj trpežne. Ljudje so imeli včasih namreč posajeno sadje predvsem zase, ne samo za trg. In jaz sem opazil, da se to vedenje o teh sortah, ki imajo tudi genetski potencial, izgublja s tem, ko generacija, ki je bila tedaj, ko sem sorte začel podrobneje raziskovati, stara 80, 90 let, odhaja. Ugotovil sem, da se vse bolj pozablja na te sorte in da se s tem nihče ne ukvarja na neki malo bolj konkretni in strokovni ravni. Zdelo se mi je nujno, da se to naredi, kar se je na koncu tudi izkazalo kot še zadnji trenutek. Takrat sem naredil obsežno raziskavo na širši goriški, kjer smo večino teh sort uspeli popisati in jih tudi precepiti v sadovnjak, ki se sedaj nahaja v Kojskem in deluje kot neka vrste genetska banka.«

Do katerih ugotovitev ste pri raziskovanju prišli?

»Izkazalo se je, da ni pomembno le to, da bi se sorte ohranile v fizični obliki, ampak se je hkrati pokazalo, da gre za zelo pomembno kulturno dediščino, ki bi sicer zamrla. Slovenija kot taka je že zgodovinsko gledano precej agrarna dežela in to sadje je predstavljalo en velik del kulturne dediščine, katero bi se lahko s pridom uporabljalo tudi v prihodnje, tudi z marketinškega vidika. Zato je pomembno, da se to izročilo ne pozabi. Med raziskovanjem sem ugotovil, da je s temi sortami povezanih mnogo zgodb in to je zbrano v knjigi Sadje sonca.«

Monografija Sadje sonca in zbirka Stare sadne sorte na Goriškem

Pred sto leti je bila Goriška (Brda, Vipavska dolina in spodnja Soška dolina) sadjarski raj Avstro-Ogrske. Olupljene, žveplane in na soncu sušene češplje (prunele), sveže in žveplane češnje, hruške, fige in marelice so prodajali na Dunaj, po Evropi in celo v Ameriko. Knjiga Sadje sonca opozarja na tovrstno neprecenljivo vrednost kulturne dediščine Goriških Brd in obsega ilustracije 63 sadežev, opise njihovih lastnosti ter spomine starejših prebivalcev pokrajine na sadje in sadno drevje. V krajši zbirki Stare sadne sorte na Goriškem pa je predstavljen izbor sadnih sort.