Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj

V Sloveniji vsak od nas v povprečju zavrže 72 kg hrane na leto. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano aktivno uresničujejo Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Med ključnimi aktivnostmi je celovita komunikacija in motivacija slovenskih gospodinjstev ter vseh drugih partnerjev v verigi preskrbe s hrano, od kmetovalcev do predelovalcev, trgovcev, gostincev in javnih zavodov, kako lahko skupaj manj zavržemo ter bolj spoštujemo hrano in planet.

Motivacijsko video zgodbo o letnem bojnem načrtu razširjene slovenske družine za zmanjševanje odpadne hrane, ki jo spremlja avtorska (t)rap skladba Daria Nožića Serinija, znanega kot Dacho (Matter), je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavilo na ekološkem dnevu EU E´ko dobro, kjer so medgeneracijsko in medsektorsko razmišljali o tem, kako lahko zavržemo manj in s tem pomagamo planetu, skupnosti in družinskemu proračunu.

Kantavtor in (t)raper Dario Nožić Serini alias Dacho je povezoval dogodek, na katerem so poleg video zgodbe, ki je nastala v sodelovanju z agencijo Nea Culpa, režiserjem Jašo Kocelijem in produkcijsko hišo Warehouse Collective, predstavili tudi ključne cilje in aktivnosti Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, priporočila za življenje po principu ZAVRZI MANJ ter celostno komunikacijo in psihologijo, ki lahko vodi v boljše načrtovanje jedilnika in nakupov ter kuhanje in inoviranje drugih jedi iz ostankov ali presežkov, kar lahko postane dober izziv in team-building za celo družino. 

»Uspešna implementacija in komunikacija strategije in akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »SPOŠTUJMO HRANO, SPOŠTUJMO PLANET« je ena ključnih prioritet našega ministrstva, saj verjamemo, da manj odpadne hrane na individualni in skupnostni ravni odločilno prispeva k zelenemu, trajnostnemu prehodu. Predlog na ravni EU je znižati količino odpadne hrane na prebivalca v trgovini na drobno, obratih prehrane in gospodinjstvih za 30 % do leta 2030 ter za 10 % v predelavi in proizvodnji. Na ministrstvu smo si zadali še ambicioznejši cilj. Zavedamo se, da za dosego rezultatov potrebujemo pomoč celotne verige od kmetov ter proizvajalcev in predelovalcev do javnih zavodov, trgovcev, gostincev in predvsem potrošnikov.« Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

»Na MKGP se zavzemamo, da bi si celotna veriga preskrbe s hrano prizadevala za manj izgub hrane in odpadne hrane. Zato smo leta 2021 skupaj z vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano pripravili strategijo in akcijski načrt, ki z različnimi ukrepi spodbujata vse deležnike v celotni verigi k manj izgubam hrane in odpadne hrane.« Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo.

»Z video zgodbo SPOŠTUJ HRANO, SPOŠTUJ PLANET – ZAVRZI MANJ želimo brez moraliziranja in na simpatičen način jasno pokazati, kako lahko preprosto zavržemo manj, ostanke pa z nekaj domišljije predelamo v čisto nove jedi. Cilj naše strategije je predstaviti primere dobrih praks in smernice, kako lahko vsak od nas vsak dan pomembno prispeva k zmanjšanju skupne letne količine odpadne hrane, ki planet bremeni bolj kot letalska industrija. Posameznike in gospodinjstva želimo spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju s hrano in zmanjšanju količin odpadne hrane, pri čemer smo z glasbo in zgodbo načrtno nagovorili mlajše generacije, ki igrajo ključno vlogo pri spreminjanju potrošniških navad.« Tadeja Kvas Majer, Direktorat za hrano in ribištvo.

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, je kot osrednja govornica podala razmisleke o hrani kot družbenem fenomenu: »Hrana v sodobnem času, ko kot posamezniki pogosto nimamo veliko nadzora nad globalnim dogajanjem, predstavlja mehanizem nadzora nad telesom in življenjem. Hrana je povezana z raznimi čustvi in še posebej s tesnobo. Poznamo vrsto primerov iz psihoanalize, kjer so pacienti z uživanjem določene hrane ali preveč hrane skušali zapolniti praznino. V družbi, kjer smo iz vseh strani zasuti z oglasi, posebnimi popusti in instant rešitvami za vsak naš problem, se vedno hitreje ujamemo v spiralo iskanja navidezne sreče, ki nam jo lahko začasno dajejo tudi hrana ali vedno nove diete. Bolj ko se bomo zavedali svojih iracionalnih teženj in razlogov za prekomerno kopičenje in posledično pridelavo odpadne hrane, večkrat bomo lahko izbrali drugo pot in zavrgli manj.«

Neja Petek, direktorica agencije Nea Culpa, je predstavila kreativni proces, ki je multidisciplinarno ekipo ustvarjalcev vodil od raziskav do kreativne rešitve za scenarij in režijo zgodbe: »V sodelovanju z režiserjem Jašo Kocelijem smo razmišljali, kako filozofijo zelenega prehoda SPOŠTUJ HRANO, SPOŠTUJ PLANET, ki bi jo morale ponotranjiti vse generacije, naravnati izrazito spodbudno in pokazati, da lahko gre za dober team-building, pri katerem se družina zabava in poveže. Hrana predstavlja odličen družinski poligon za skupno nabiranje lepih spominov, a ne le to, če dobro načrtujemo jedilnike, nakupovanje, shranjevanje, kuhanje in upravljanje ostankov, ki so nastali, lahko tudi veliko privarčujemo. Globalno se je po raziskavah izkazalo, da je najvišja motivacija za boljše ravnanje s hrano in zmanjšanje količine odpadne hrane, prav finančni prihranek (Center za globalno hrano in vire, AU). Na drugem mestu je osebno ugodje, povezano z boljšo skrbjo za hrano, na tretjem pa to, da družbeno-normativno ni več sprejeto, da zavržemo hrano. Tako v zgodbi spremljamo bojni načrt razširjene slovenske družine za manj odpadne hrane, ki družini prinese nova sredstva za 3 dni izletov.«