Solata, ki živi vse do ust

Živa solata – imenitna in inovativna solatna pogruntavščina, ki jo dobite skupaj s koreninami in zemljo

“Ji spodaj lonček čuva korenine, da z vami raste, daje vitamine. Je del narave, lepo jo ohrani, nam vode več kot tri četrt prihrani. Kako sploh raste, kje skrivnost se skriva? Le seme, sonce, voda – nič škropiva!” Na tak igrivo poetičen način člani mladega ljutomerskega podjetja KGZ PanOrganic na domači spletni strani opevajo svoj zadnji projekt, solato s klenim slovenskim imenom Živa.

Novost je med slovenskimi potrošniki vzbudila veliko zanimanje. Kako tudi ne bi! Živa solata namreč prav res upraviči svoje ime, saj za razliko od tiste bolj brezimne konkurence zares ostane živa, vse dokler se ne znajde narezana v skledi. Če je bilo za navadno solato ocenjeno, da v štiriindvajsetih urah izgubi tudi do 65 odstotkov vseh hranilnih snovi, Živa iz priložene zemlje vse do zaužitja še vedno bodro črpa vitamine in minerale.

Gre seveda za veliko inovacijo na našem trgu. Ambicioznosti mladih ljutomerskih podjetnikov iz KGZ ProOrganic smo lahko prvič naklonjeno pokimali poleti 2013. Takrat so namreč na trg poslali slovenski česen pod znamko Česnek, ki je slovenskega potrošnika v veliki meri odrešil obsojenosti na s hranili osiromašeni kitajski česen. Sledili so Goji, inovativni namaz iz doma pridelanih ekoloških goji jagod, pa v Sloveniji pridelane ameriške borovnice pod znamko Svet Borovnic ter fižol češnjevec Fižolček. Zdaj je tu Živa, ki bi tudi brez svoje dodane vrednosti pomenila občuten korak naprej za slovensko samooskrbo s solato!

Kot nas je poučila uvodna pesmica, je Živa pridelana na sonaraven, okolju izjemno prijazen način. Njeni oskrbniki pri pridelavi ne uporabljajo gensko spremenjenih semen, herbicidov in pesticidov – le ekološka gnojila in hranila. “S tem želimo ohraniti naravne predispozicije za kmetovanje za naslednje generacije in jim pokazati okolju prijazne načine pridelave zelenjave,” pravijo Ljutomerčani. Hidroponični način gojenja rastlin omogoča pridelavo 365 dni na leto. Velik napredek pomeni radikalno zmanjšanje s pridelavo povezanih odpadnih voda, saj 90 odstotkov vode kroži znotraj sistema. Izpostaviti velja še Živin nizek ogljični odtis – občutno nižji, kot je odtis solate, ki jo k nam vozijo od tisoče kilometrov daleč.

Živa uspeva v velikem, tudi za evropske standarde zelo naprednem hidroponskem rastlinjaku v osrčju Prlekije. V projekt so pri PanOrganicu vložili poltretji milijon evrov. Trenutno dober hektar velik rastlinjak nameravajo že prihodnje leto razširiti še za dva nova hektarja pokritih pridelovalnih površin, saj se z Avstrijci dogovarjajo za izvoz pod blagovno znamko Life. V Sloveniji je živa solata trenutno na voljo samo v večjih prodajalnah Mercatorja, vendar se pri podjetju ProOrganic že dogovarjajo tudi z drugimi večjimi trgovci.

In katere vrste žive solate so na voljo? Za zdaj rdeča mehka solata, zelena mehka solata in kristalka, za tiste bolj pustolovsko razpoložene kupce pa sta tu tako imenovani saladuo in salatrio, križani sorti dveh in treh vrst solat. Na voljo so tudi žive verzije treh različnih zelišč – drobnjaka, koriandra in peteršilja, v načrtu pa je še skorajšnja dopolnitev z baziliko. Za zaključek najbrž ne bo odveč zabeležiti, kako resne cilje so si zadali mladi, komaj trideset-in-nekajletni podjetniki pri KGZ ProOrganic. Letos naj bi prodali tri in pol milijonov kosov vseh artiklov (torej solate ter namaza iz jagod goji in zelišč), naslednje leto pa že kar šest in pol milijonov!