Slovensko mlado zelje poka od zdravja
Zelje je ena izmed tistih vrtnin, ki je v Sloveniji doma že stoletja. Spada med kapusnice in je znano po svoji vsestranski uporabi. Mlado zelje je mehko in nežno, polno vitaminov in mineralov, zato ga mnogi uvrščajo med zelenjavo, ki »poka od zdravja«.
Zelje ima že od nekdaj pomembno vlogo v prehrani ljudi, saj izstopa po izredno veliki vsebnosti antioksidantov, s čimer ugodno vpliva na zdravje. Znana je zgodba o kapitanu Cooku, ki je z zalogami zelja na dolgotrajnem potovanju z ladjo pri mornarjih preprečil pomanjkanje vitamina C ali tako imenovano bolezen skorbut.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Zelje je pravo bogastvo hranil. Vsebuje veliko vitamina C, ki pomaga krepiti imunski sistem, vitamin K, ki je pomemben za strjevanje krvi, ter vitamine skupine B. Poleg tega je odličen vir vlaknin, ki pripomorejo k dobri prebavi, in antioksidantov, kot so flavonoidi in sulforafan. Prav slednjemu pripisujejo zaščitne učinke na celice, saj pomaga zmanjševati oksidativni stres.
Zaradi nizke energijske vrednosti je zelje primerno za vse, ki pazijo na telesno težo – 100 gramov vsebuje le okoli 25 kalorij. Redno uživanje zelja se povezuje z boljšim zdravjem prebavil, krepitvijo odpornosti in celo z varovalnimi učinki za srce in ožilje. Posebej kislo zelje je cenjeno zaradi mlečnokislinske fermentacije, ki obogati prehrano s koristnimi bakterijami. Posebnost zelja je tudi ta, da ima visok delež žveplovih spojin, imenovanih glukozinolati, ki jim strokovnjaki namenjajo mnogo pozornosti predvsem zaradi njihovega antikancerogenega učinka.
Sorte zelja in njihova uporaba
V Sloveniji pridelujemo več različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki glave in kulinarični uporabi. Belo zelje je najbolj razširjeno in se uporablja tako sveže kot za kisanje. Prav iz belega zelja nastane znamenito kislo zelje, ki ga pozimi skoraj ne sme manjkati na jedilniku.
Varaždinsko zelje je posebna sorta z mehkejšimi listi, ki so idealni za pripravo sarme. Rdeče zelje pa je prava kraljica jesenskih in zimskih pojedin, še posebej ob Martinovem, ko se odlično poda k pečeni perutnini ali martinovi rački.
Vzgoja zelja doma in na večjih kmetijah
Zelje ni zahtevna vrtnina, vendar zahteva nekaj potrpežljivosti in prave pogoje. Najbolje uspeva v rodovitnih, globokih in dobro odcednih tleh, bogatih s hranili. Zemlja naj bo rahlo kisla do nevtralna. Zelje ima rado veliko sonca, a dobro prenaša tudi hladnejše temperature, zato ga lahko sejemo in sadimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Sadike lahko vzgojimo sami ali jih kupimo pri vrtnarjih. Sadimo jih v vrste, z dovolj prostora med rastlinami, saj zelje razvije veliko glavo. Potrebno je redno zalivanje, zlasti v času oblikovanja glav. Čeprav je zelje na vrtu pogosto tarča škodljivcev, kot so kapusove muhe ali gosenice, lahko z naravnimi pripravki in kolobarjenjem uspešno obvladamo težave brez pretirane uporabe kemičnih sredstev.
Zelje uspeva tudi v sušnem obdobju
Zelje je ena od rastlin, ki se dobro spopada tudi s sušo. Največ vode potrebuje v prvem mesecu rasti. Tudi v vročih in sušnih poletnih mesecih lahko zato uživate v okusnem mladem zelju, ki kljubuje zahtevnim razmeram.
Odlična izbira je ekološko zelje
Pridelovalci zelja, ki želijo svoj pridelek vključiti v shemo kakovosti ekološki proizvodi, morajo slediti strogim pravilom ekološkega kmetijstva. To pomeni, da ne smejo uporabljati pesticidov in mineralnih gnojil, obdelava pa mora temeljiti na naravnih postopkih, ki spoštujejo okolje in tla. Ekološko zelje je višje kakovosti in optimalno za naše zdravje, zato ga je vredno poskusiti.
Kam po slovensko zelje?
Zaradi kratkih transportnih poti in bistveno krajšega časa skladiščenja vam priporočamo, da izbirate lokalno pridelano mlado zelje. Tako kar najbolj ohrani svojo hranilno vrednost in ima najkrajšo pot od njive do vašega krožnika.
Ponudnike slovenskega zelja v svoji bližini lahko hitro in enostavno najdete tudi s pomočjo našega zemljevida ponudnikov lokalne hrane.
Slovensko zelje v kulinariki
V slovenski kulinariki ima zelje posebno mesto. Kislo zelje je nepogrešljivo v zimskih mesecih, rdeče zelje popestri praznične jedi, belo zelje pa je priljubljena osnova za enolončnice, segedin, priloge in sveže solate. Ne glede na način priprave velja, da je zelje preprosto, cenovno dostopno in hkrati izjemno hranljivo živilo.
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Zelje je nizkokalorično, polno vitaminov in vlaknin, prilagodljivo različnim okusom in načinom priprave. V slovenski tradiciji ima zelje posebno mesto, saj nas spremlja v prazničnih jedeh in vsakodnevnih obrokih. Če ga vzgajamo sami ali kupimo pri lokalnih pridelovalcih, izberemo kakovost in svežino, ki se na krožniku nedvomno poznata.
Najpogostejša vprašanja o zelju
Kako lahko uporabimo zelje?
Zelje je izjemno vsestransko živilo. Lahko ga uživamo surovega v solatah, dušenega kot prilogo, fermentiranega kot kislo zelje ali v tradicionalnih jedeh, kot so sarme, jota in mineštre. Uporabno je v toplih in hladnih jedeh skozi vse leto.
Kakšne zdravilne učinke ima zelje?
Zelje je bogato z vitaminom C, vitaminom K, vlakninami in antioksidanti. Redno uživanje prispeva k boljši odpornosti, varuje prebavila, spodbuja zdravje srca in ožilja ter pomaga ohranjati zdravo telesno težo.
Zakaj kupovati sezonsko zelenjavo?
Sezonska zelenjava je nabrana v času polne zrelosti, zato ima boljši okus in več hranil. Poleg tega je okoljsko bolj trajnostna, saj zahteva manj skladiščenja in pride po najkrajši poti z njive do krožnika.
Zakaj kupovati lokalno zelje?
Zelje iz bližine je sveže, hranljivo in polnega okusa. Z nakupom pri domačih pridelovalcih podpiramo slovensko kmetijstvo, ohranjamo krajino in zmanjšujemo vpliv na okolje.
Katero zelje je najboljše za sarme?
Za sarme se najpogosteje uporablja varaždinsko ali belo kislo zelje, saj imajo listi ravno pravo debelino in prožnost, da jih lahko enostavno zavijemo okoli nadeva.
Vas zanima več o tematiki?
Kliknite na povezavo.
