Slovensko kmetijstvo in gastronomija – strokovni posvet v Gornji Radgoni 2019

Lahko bi rekli, da je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni postal pravi praznik kmetijstva. Letošnji sejem obeležuje 1.850 razstavljavcev, ki prihajajo iz 32 držav in ponujajo najnovejše dosežke kmetijske tehnike, stroje in opremo, vrhunske živilske proizvode ter sodobna znanja na področju rastlinske proizvodnje, živinoreje in izdelkov široke potrošnje.

Pester program v Gornji Radgoni je tudi letos vključeval številne strokovne razstave, predstavitve, okrogle mize, posvete, zanimiva tekmovanja in številne družabne prireditve.

dan-gastronomije

Tako so bili ob dnevu gastronomije udeleženci vabljeni tudi na strokovni posvet »Slovensko kmetijstvo in gastronomija« kjer so predstavili možnosti, ki jih gostincem, hotelirjem in drugim udeležencem ponuja projekt Slovenija – evropska regije gastronomije 2021. Posvet je organizirala delovna skupina, ki jo je za projekt Slovenija – evropska regija gastronomije 2021 ustanovilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek pa si lahko ogledate na na tej povezavi.

Ministrica, dr. Aleksandra Pivec je v svojem govoru izpostavila: »Naš cilj je, da Slovenija postane prepoznavna destinacija s kakovostno in avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo ponudniki kakovostne, lokalno pridelane hrane«.

V sklopu posveta so bili poudarjeni izzivi in priložnosti za kmetovalce, gostince in turizem, potenciali za hotelirje, ter dobra praksa, ki jo spremljamo na turističnih kmetijah.

Področje gastronomije so definirali kot enega ključnih produktov v turizmu tudi v Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer se posvečajo promociji Slovenije kot turistične destinacije izven naših meja.

Po besedah dr. Maje Pak, direktorice STO, je prav užitek v dobri hrani in pijači glavni motiv pri izbiri počitniške destinacije v tistih državah, odkoder v naše kraje prihaja največ turistov.

Zato akcijski načrt Slovenske turistične organizacije vrednosti vključuje spodbujanje trajnostnega gastronomskega turizma, podpiranje lokalne samooskrbe, povezovanje podeželja in urbanih področij in krepitev pomena prehrane za zdravje s cilji krepitve prepoznavnosti gastronomije, trajnostno naravnanostjo in višanjem dodane. Promocijska tema bo torej gastronomija.

Slovenija je v letošnjem letu prejela naziv Evropska gastronomska regija 2021. Na globalni ravni že postaja vse bolj prepoznavna kot edinstvena, vrhunska gastronomska destinacija za butična, celo 5-zvezdična doživetja. Naziv podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) z namenom, da bi za daljše obdobje povečali prepoznavnost pomena kulturnih in kulinaričnih posebnosti. Obenem s projektom spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v kulinariki in osveščajo o boljši prehrani, tako pa izboljšujejo standarde trajnostnega turizma. Več lahko preberete v našem preteklem prispevku.

Vizija: Slovenija naj postane prepoznavna destinacija z visokokakovostno inovativno avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo številni butični ponudniki z veliko bero najprestižnejših nagrad in tradicionalne gostilne, ki s svojo ponudbo temeljijo na lokalni trajnostni predelavi in srčnosti.

Tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzpostavljajo programe in aktivnosti, s katerimi bi spodbudili ponudbo lokalne hrane v slovenskih turističnih destinacijah, v gostilnah, restavracijah in hotelih. S tem namenom so vzpostavili posvetovalni organ pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, ne samo v pri projektu evropska gastronomska regija, pač pa predvsem v kreiranju trajnostnih rešitev, ki bodo naziv evropske gastronomske regije Slovenijo tudi po letu 2021 ponesle na dolgo razvojno pot.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je prepričana, »da se dobra gastronomija, dobra kulinarika in tudi dobri turistični produkti povezani z gastronomijo, začnejo na naših njivah in od tam potem izvira vsa butičnost, ki jo najdemo na krožnikih; seveda pod spretnimi rokami naših mojstrskih, gastronomskih, enoloških in še drugih sodelavcev.« Zaveda pa se tudi, da bo potrebno zgladiti vrzeli, ki se pojavljajo na poti od njive do krožnika.

Renata Kosi, strokovna sodelavka za turizem na kmetijah na KGZS-Zavod Celje je poudarila, da na turističnih kmetijah »Kmetje ponujajo sezonsko hrano, svoje hišne jedi, lokalne jedi lokalne regionalne jedi in v vsaki jedi je tudi zgodba«. Na turističnih kmetijah se znajdejo v vlogi pridelovalca, predelovalca in tudi ponudnika hrane na mizi. A ker vsega ne morejo pridelati sami, se že vzpostavljajo sodelovanja, čeprav je tega še vedno premalo. Zakonodaja namreč predpisuje turističnim kmetijam, da izhajajo surovine s kmetije (vse do treh četrtin), bodisi z lastne ali s sosednjih. »Vemo pa, da je surovina izjemnega pomena, če želiš pripraviti kakovostno jed,« je dejala.

Več o ponudbi turističnih kmetij lahko preberete v prispevku Bogati okusi Slovenije.

Kot je zaključila ministrica dr. Pivčeva, so potrebni znanje, sodelovanje, povezovanje in podjetniški pristop. »Znanje imamo, potrebno ga je vzdrževati, potrebno ga je nadgrajevati. Želja po sodelovanju je, pri tem pa potrebujemo veliko mero zaupanja in akcije v praksi, ne le načelno in v besedah«.

Mag. Marjan Cukrov, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  je predstavil izzive in cilje v gastronomski verigi: »Če smo danes bili obremenjeni s tem, da je na eni strani kmet lahko pridelal določeno vrsto hrane in se jo trudil prodati, na drugi strani pa so bili gostinci zahtevali ‘to potrebujem, po najnižji ceni, zato ker drugače ne morem preživeti; potem danes preko gastronomije že prihajamo na področje, ko povpraševanje že ločuje a ‘želim lokalno, želim čim bližje, želim izbrano kakovost, varno, trajnostno, certificirano, eko … veliko več zahtev se postavlja pred dobavitelja. Naš cilj je da bi tudi tudi pridelovalci hrane slišali potrebe in se nanje odzvali.«

kultura-vina

Gastronomsko turistično identiteto Slovenije predstavlja 24 gastronomskih regij, 170 prepoznavnih jedi oziroma skupaj kar 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi, ter pijač. Ali, kot je dejal dr. Aleš Gačnik iz Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem,: »Skoraj vsak dan lahko jemo avtohtono slovensko jed«.

Uživajmo našo tradicijo in jo skupaj predstavimo našim gostom.

Preberite tudi

Izkusite dnevna ali daljša doživetja, ki jih ponujajo slovenske turistične kmetije. Na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije boste našli pestro ponudbo.

Vabljeni, da si pogledate tudi:

  • video, ki je bil pripravljen kot slikovna podlaga govoru prof. dr. Bogataja ob predstavitvi knjige kandidature Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia).
  • knjigo Okusiti Slovenijo
  • video predstavitev projekta Evropska gastronomska regija (angleško)
  • kandidaturi za Evropsko gastronomsko regijo na straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sorodni članki

Pražen krompir bi, prosim!

Cita, cvetnik, dobrin, igor, jana, jaka, jubilej, karmin, kresnik, maja, viktorija, matjaž, meta, tone, vesna in še bi lahko naštevali. To so sorte krompirja, ki jih poznamo pri nas. Tako kot so naše babice vedele, katera jabolka sodijo v jabolčni…

Več...

Greste na trgatev?

Lahko bi rekli, da je grozdje sadje, ki najbolj razveseljuje jesen. Sveže grozdje je odličen prigrizek, veselimo pa se ga tudi, ko je sodih že potekala fermentacija, torej takrat, ko »Martin iz mošta nar'di vin«. Običajno trgatve potekajo od konca…

Več...

Ravnati in uživati ekološko

V naše pogovore vse pogosteje zaidejo besede eko, bio, ekološko ali biološko. Te besede se v slovenskem jeziku nanašajo na varovanje in ohranjanje narave ter življenjskega okolja. Odtod tudi poimenovanje ekoloških pridelkov. Hrana, ki je pridelana in predelana na ekološki…

Več...

Kako najraje pripravite ozimnico?

Vroče in sušno poletje se počasi preveša v hladno jesen in dnevi so postali krajši od noči. S prihodom septembra prihaja tudi čas priprave ozimnice in sezona obiranja pridelkov. Ponujamo vam nekaj nasevetov o vlaganju, sušenju in kaj storiti z…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem