Slovensko kmetijstvo in gastronomija – strokovni posvet v Gornji Radgoni 2019 | Gastronomija | Zgodbe o naši super hrani

Slovensko kmetijstvo in gastronomija – strokovni posvet v Gornji Radgoni 2019

Lahko bi rekli, da je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni postal pravi praznik kmetijstva. Letošnji sejem obeležuje 1.850 razstavljavcev, ki prihajajo iz 32 držav in ponujajo najnovejše dosežke kmetijske tehnike, stroje in opremo, vrhunske živilske proizvode ter sodobna znanja na področju rastlinske proizvodnje, živinoreje in izdelkov široke potrošnje.

Pester program v Gornji Radgoni je tudi letos vključeval številne strokovne razstave, predstavitve, okrogle mize, posvete, zanimiva tekmovanja in številne družabne prireditve.

dan-gastronomije

Tako so bili ob dnevu gastronomije udeleženci vabljeni tudi na strokovni posvet »Slovensko kmetijstvo in gastronomija« kjer so predstavili možnosti, ki jih gostincem, hotelirjem in drugim udeležencem ponuja projekt Slovenija – evropska regije gastronomije 2021. Posvet je organizirala delovna skupina, ki jo je za projekt Slovenija – evropska regija gastronomije 2021 ustanovilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posnetek pa si lahko ogledate na na tej povezavi.

Ministrica, dr. Aleksandra Pivec je v svojem govoru izpostavila: »Naš cilj je, da Slovenija postane prepoznavna destinacija s kakovostno in avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo ponudniki kakovostne, lokalno pridelane hrane«.

V sklopu posveta so bili poudarjeni izzivi in priložnosti za kmetovalce, gostince in turizem, potenciali za hotelirje, ter dobra praksa, ki jo spremljamo na turističnih kmetijah.

Področje gastronomije so definirali kot enega ključnih produktov v turizmu tudi v Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer se posvečajo promociji Slovenije kot turistične destinacije izven naših meja.

Po besedah dr. Maje Pak, direktorice STO, je prav užitek v dobri hrani in pijači glavni motiv pri izbiri počitniške destinacije v tistih državah, odkoder v naše kraje prihaja največ turistov.

Zato akcijski načrt Slovenske turistične organizacije vrednosti vključuje spodbujanje trajnostnega gastronomskega turizma, podpiranje lokalne samooskrbe, povezovanje podeželja in urbanih področij in krepitev pomena prehrane za zdravje s cilji krepitve prepoznavnosti gastronomije, trajnostno naravnanostjo in višanjem dodane. Promocijska tema bo torej gastronomija.

Slovenija je v letošnjem letu prejela naziv Evropska gastronomska regija 2021. Na globalni ravni že postaja vse bolj prepoznavna kot edinstvena, vrhunska gastronomska destinacija za butična, celo 5-zvezdična doživetja. Naziv podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) z namenom, da bi za daljše obdobje povečali prepoznavnost pomena kulturnih in kulinaričnih posebnosti. Obenem s projektom spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v kulinariki in osveščajo o boljši prehrani, tako pa izboljšujejo standarde trajnostnega turizma. Več lahko preberete v našem preteklem prispevku.

Vizija: Slovenija naj postane prepoznavna destinacija z visokokakovostno inovativno avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo številni butični ponudniki z veliko bero najprestižnejših nagrad in tradicionalne gostilne, ki s svojo ponudbo temeljijo na lokalni trajnostni predelavi in srčnosti.

Tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzpostavljajo programe in aktivnosti, s katerimi bi spodbudili ponudbo lokalne hrane v slovenskih turističnih destinacijah, v gostilnah, restavracijah in hotelih. S tem namenom so vzpostavili posvetovalni organ pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, ne samo v pri projektu evropska gastronomska regija, pač pa predvsem v kreiranju trajnostnih rešitev, ki bodo naziv evropske gastronomske regije Slovenijo tudi po letu 2021 ponesle na dolgo razvojno pot.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je prepričana, »da se dobra gastronomija, dobra kulinarika in tudi dobri turistični produkti povezani z gastronomijo, začnejo na naših njivah in od tam potem izvira vsa butičnost, ki jo najdemo na krožnikih; seveda pod spretnimi rokami naših mojstrskih, gastronomskih, enoloških in še drugih sodelavcev.« Zaveda pa se tudi, da bo potrebno zgladiti vrzeli, ki se pojavljajo na poti od njive do krožnika.

Renata Kosi, strokovna sodelavka za turizem na kmetijah na KGZS-Zavod Celje je poudarila, da na turističnih kmetijah »Kmetje ponujajo sezonsko hrano, svoje hišne jedi, lokalne jedi lokalne regionalne jedi in v vsaki jedi je tudi zgodba«. Na turističnih kmetijah se znajdejo v vlogi pridelovalca, predelovalca in tudi ponudnika hrane na mizi. A ker vsega ne morejo pridelati sami, se že vzpostavljajo sodelovanja, čeprav je tega še vedno premalo. Zakonodaja namreč predpisuje turističnim kmetijam, da izhajajo surovine s kmetije (vse do treh četrtin), bodisi z lastne ali s sosednjih. »Vemo pa, da je surovina izjemnega pomena, če želiš pripraviti kakovostno jed,« je dejala.

Več o ponudbi turističnih kmetij lahko preberete v prispevku Bogati okusi Slovenije.

Kot je zaključila ministrica dr. Pivčeva, so potrebni znanje, sodelovanje, povezovanje in podjetniški pristop. »Znanje imamo, potrebno ga je vzdrževati, potrebno ga je nadgrajevati. Želja po sodelovanju je, pri tem pa potrebujemo veliko mero zaupanja in akcije v praksi, ne le načelno in v besedah«.

Mag. Marjan Cukrov, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  je predstavil izzive in cilje v gastronomski verigi: »Če smo danes bili obremenjeni s tem, da je na eni strani kmet lahko pridelal določeno vrsto hrane in se jo trudil prodati, na drugi strani pa so bili gostinci zahtevali ‘to potrebujem, po najnižji ceni, zato ker drugače ne morem preživeti; potem danes preko gastronomije že prihajamo na področje, ko povpraševanje že ločuje a ‘želim lokalno, želim čim bližje, želim izbrano kakovost, varno, trajnostno, certificirano, eko … veliko več zahtev se postavlja pred dobavitelja. Naš cilj je da bi tudi tudi pridelovalci hrane slišali potrebe in se nanje odzvali.«

kultura-vina

Gastronomsko turistično identiteto Slovenije predstavlja 24 gastronomskih regij, 170 prepoznavnih jedi oziroma skupaj kar 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi, ter pijač. Ali, kot je dejal dr. Aleš Gačnik iz Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem,: »Skoraj vsak dan lahko jemo avtohtono slovensko jed«.

Uživajmo našo tradicijo in jo skupaj predstavimo našim gostom.

Preberite tudi

Izkusite dnevna ali daljša doživetja, ki jih ponujajo slovenske turistične kmetije. Na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije boste našli pestro ponudbo.

Vabljeni, da si pogledate tudi:

  • video, ki je bil pripravljen kot slikovna podlaga govoru prof. dr. Bogataja ob predstavitvi knjige kandidature Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia).
  • knjigo Okusiti Slovenijo
  • video predstavitev projekta Evropska gastronomska regija (angleško)
  • kandidaturi za Evropsko gastronomsko regijo na straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sorodni članki

Jesenski teden restavracij v znamenju mesa z oznako »Izbrana kakovost – Slovenija«

Med 13. in 23. oktobrom 2023 poteka jesenski Teden restavracij pod sloganom »Več okusa za manj ostankov«. Prvič se mu pridružujejo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slovenski rejci in predelovalci mesa. Gostinci bodo lahko z znakom »izbrana kakovost…

Več...

Gostinci, označite meso »izbrana kakovost – Slovenija«

Slovenci kot potrošniki smo zadnja leta bolj ozaveščeni o pomembnosti izvora živil, ki jih kupujemo. Vedno bolj cenimo slovensko hrano in po njej vse pogosteje povprašujemo. Pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane je ključen pri ustvarjanju dolgoročnih potrošniških in prehranskih…

Več...

Posnetek z dogodka: predstavitev označevalcev »izbrana kakovost - Slovenija« za obrate javne prehrane

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zasnovali kampanjo za promocijokakovostnega slovenskega mesa - mesa z označbo »izbrana kakovost – Slovenija« v sektorjugostinstva. Z njo želimo spodbuditi goste, da so pozorni na izvor mesa in da pri naročanju jedivečkrat…

Več...

Idrijski žlikrofi – enega imaš v ustih, drugega pa že na vilicah!

Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status Zajamčena tradicionalna posebnost, od januarja 2010 pa so kot zaščiteni proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Idrijski žlikrofi so leta 2002 na nivoju Evropske skupnosti pridobili status…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem