4.10.2018V slogi in sodelovanju je moč. Po dvajsetih letih delovanja se v Združenju kmečkih sirarjev lahko pohvalijo z uresničenimi cilji, aktivnim članstvom in številnimi dosežki. Najpomembnejši med njimi je zagotovo dvig kakovosti, ki so ga dosegli slovenski siri. Obletnico delovanja so na Brdu pri Kranju 2. oktobra zaokrožili s Festivalom slovenskih sirov. Kar 35 malih in velikih sirarjev je predstavilo raznolikost okusov, s katerimi se ponašajo domači slovenski siri. Poleg okušanja pri sirarjih so vrhunski kuharski mojstri pripravili tudi kuharske prezentacije, med njimi tudi Luka Jezeršek, ki je ob tem še posebej izpostavil odlično organizacijo dogodka in predstavitve, ki so jo bili deležni vrhunski slovenski siri.
Dogajanje na Festivalu slovenskih sirov je navdušilo tudi obiskovalce. Koncept predstavitve je bil, po besedah strokovnega tajnika Združenja kmečkih sirarjev Staneta Levarta, zelo lepo sprejet:»Odločitev, da ponudbo slovenskih sirarjev predstavimo na tako visoki ravni, v tako izbranem okolju, je bila pravilna, pa še raznolikost okusov, kakovost slovenskih sirov in njihova predstavitev – vse skupaj je omogočilo, da smo dosegli namen. V prvi vrsti gre za promocijo sirarske dejavnosti, hkrati pa smo na ustrezni ravni obeležili obletnico delovanja združenja. Obiskovalci so lahko v umirjenem okolju obudili vsa svoja čutila in uživali v okusih, ki jih prinašajo slovenski siri. Takoj so spregovorili s pridelovalci in sirarji so lahko predstavili posebnosti in lastne zgodbe, ki jih govorijo izdelki.« Festival je ciljal predvsem na potrošnike, ki iščejo visoko kvalitetne sire, na drugi strani pa tudi tistim, ki se gibljejo v kulinaričnih krogih in ustvarjajo trende.
Na doslej zagotovo najobsežnejši predstavitvi ponudbe se je vsak sirar predstavil s tremi siri. Podpredsednica združenja Monika Ravnik je pozdravila veliko zanimanje obiskovalcev festivala. »Ocenjujem, da smo prešteli več kot tisoč obiskovalcev, ki so želeli spoznati našo ponudbo. Med njimi so bile tudi organizirane skupine iz tujine, sama sem opazila Dance, Srbe in Hrvate. Prepričana sem, da smo se Slovenci s tem dogodkom umestili na zemljevid svetovnih sirarjev«.
Člani Združenja kmečkih sirarjev Slovenije prihajajo iz celotne države. Dejavni so na področjih izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, dviga kakovosti izdelkov in skupne promocije.
Združenje je aktiven sogovornik pri pomembnih zakonskih podlagah, ki urejajo delo sirarjev in je član Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev (FACE).
Zato so k sodelovanju povabili tudi kuharske mojstre. Dogajanje je s slovenskimi siri v kulinariki popestrili Luka Jezeršek, Uroš Štefelin, Uroš Gorjanc, Jože Godec, Luka Košir in Sara Rutar. Pristen domač slovenski sir so na festivalu skozi degustacije, prezentacije in okusne prigrizke povezali v okusno kulinarično zgodbo.
Tako je obiskovalce na svoji predstavitvi Luka Jezeršek presenetil z izkustvenim doživetjem: »Izpolnil sem izziv kombiniranja vrhunskih sirov, medenih izdelkov in vina, kar so obiskovalci sprejeli z navdušenjem. K temu je zagotovo pripomoglo tudi vzdušje in sam ambient.« Pohvalil pa je tudi organiztorje: » … ki so tudi z dodelano logistiko organizacije dogodek umestili na svetovni nivo.« Poudaril je še pomen tovrstnih festivalov: »To je edinstvena priložnost, da tudi mi prepoznamo nove priložnosti in resne proizvajalce.Tudi sam sem spoznal nekaj novih resnih ponudnikov, s katerimi bomo verjetno sodelovali v prihodnosti«. Pri Jezeršku so v letošnjih prvih devetih mesecih odkupili že kar 4.500 kilogramov različnih sirov, od tega kar 1.100 kilogramov kvalitetnih slovenskih kmečkih sirov.
Sprva so bili združeni kot mali sirarji, danes pa v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije štejejo več kot 100 članov, ki predelujejo kravji, kozji in ovčji sir. S sodelovanjem so z leti pridobivali vse več izkušenj in poskrbeli za prenos znanja. Izpostavimo lahko številna izobraževanja in sodelovanje z mednarodnimi strokovnjaki ter sodelovanje pri iskanju rešitev tehnoloških problemov. Nedvomno je tesna povezanost članov pripomogla tudi k razvoju. Kot je dejal mladi inovativni kmet 2016 Toni Kukenberger, sirarstvo ni hobi: “Majhna napaka pri načrtovanju predelave in že ti lahko izdelka zmanjka ali ostane. Predelovalci mleka smo zato zelo dobro organizirani ljudje in si ne moremo privoščiti, da bi delali “malo za zraven”. Sirarstvo zahteva celega človeka, ali pa te današnji neusmiljen trg hitro izloči.«
Združenje se zavzema za razvoj in povečanje prepoznanosti sirarske dejavnosti s čimer omogoča izboljševanje kakovosti. V okviru Združenja je bil na primer pripravljen Vodič dobre higienske prakse, ki je v veliko pomoč kmečkim sirarjem pri njihovem delu. Med drugim pa so sodelovali tudi pri pripravi sheme Izbrana kakovost Slovenija in dosegli uvedbo posebnega znaka Kmečki, na kar so še posebej ponosni.
Povzeli smo nekaj podatkov o sirarjih, ki so na Festivalu slovenskih sirov predstavili svojo ponudbo:
V Murski Soboti in Ljutomeru že 70 let obratujejo POMURSKE MLEKARNE. Ponujajo predvsem sveže mlečne izdelke, vse od masla pa do fermentiranih izdelkov, svojo paleto svežih izdelkov pa popestrijo tudi z Ljutomerskim sirom in klasičnim ementalcem.
V Zgornjem Posočju začetki izdelave sira sovpadajo z začetki pašništva v visokogorskih planinah, ko je bilo sirarstvo edini način konzerviranja mleka v planinah. Sirarna Gugala še danes po tradicionalnih postopkih izdeluje sir Tolminc in je prva, ki je za sir Tolminc prejela certifikat kakovosti zaščitena označba porekla.
V zadnjih šestih letih, od kar se je kmetija usmerila v predelavo mleka, so uspešno vzpostavili izdelavo svežih mlečnih izdelkov kot tudi sirov. Prav ti pa so tisto, kar želi kmetija Vreže razvijati tudi v bodoče. Z veseljem opažajo, da se zanimanje za poltrde in zorjene sire povečuje – pri njih je trenutno najbolj iskan poltrdi sir s čilijem, ki so gapredstavili tudi na Festivalu slovenskih sirov.
Se lahko pohvali najdaljšo, 118-letno tradicijo. Deluje na križišču poljanske in selške doline pod okriljem Loške zadruge.Odkupno področje mlekarne obsega Poljansko dolino do Sovodnja, Selško dolino s Sorico in Davčo ter ravninski del do Žabnice. Kvalitetno mleko iz domačega okolja v predelujejo v številne tradicionalne izdelke, katerim skupna je visoka kvaliteta.
Že vrsto let ohranja tradicijo pravega bovškega sira v Zgornjem Posočju. Na kmetiji se ukvarjajo s predelavo ovčjega mleka, ki ga daje 350 glava čreda ovac. David Ostan je eden izmed treh, ki se lahko pohvali z zaščiteno označbo porekla za izdelavo pravega bovškega ovčjega sira.
Povezuje bohinjske kmete, ki skrbijo za kvalitetno surovino, ki jo sirarji skrbno predelajo v kakovostne mlečne izdelke. Najbolje poznan je bohinjski sir, ki ga izdelujejo le v Srednji vasi pri Bohinju, seveda pa poleg tega ponujajo še druge mlečne izdelke iz kravjega mleka.
Stoji na obronkih Mirnske doline, v neokrnjeni naravi obdani s sočnimi pašami. Na kmetiji se že več kot petindvajset let ukvarjajo s predelavo kozjega in kravjega mleka. Ponudbo sirarne so pred nekaj leti obogatili še z odprtjem Hiše sira v Mokronogu, s katero želijo domačo delikateso približati tudi širši javnosti.
Se nahaja med Trojanami in Vranskim. Strmo pobočje Jasovnika je od maja pa vse do oktobra rezervirano za domačo čredo ovac. V sezoni ovčjega mleka na kmetiji izdelujejo tako sveže mlečne izdelke kot tudi poltrde ovčje sire – na Festivalu slovenskih sirov so predstavili klasičnega, dimljenega in z dodatkom zelenega popra.
Kobarid mleko odkupuje v lokalnem okolju. Tako omogočajo kakovostno lokalno hrano, okoliškim kmetijam pa možnost za nadaljnje delo in razvoj. Z izjemnim občutkom za povezovanje in zavezanost k tradiciji poleg izdelave kvalitetnih mlečnih izdelkov in sirov skrbijo, da se dediščina planinskega pašništva in sirarstva na tem območju ohranja še danes.
Družina Slemenik je prenovila opuščeno kmetijo in ovrednotila neokrnjene pašnike, kar govori o prizadevanju za sonaravno rejo in pridelovanju vrhunskih mlečnih izdelkov ter o trdi navezi z domačim krajem. Čreda 80 koz se pase na 9 hektarijh travnikov, ki so posejani s travniškim cvetjem, kar daje njihovemu mleku in izdelkom prav poseben okus in aromo.
Nahaja se v Velikih Selah v Beli Krajni tik ob meji. Ovčjerejska kmetija, ki jo vodi gospodar Boris Grabrijan, se je pred leti usmerila tudi v sirarstvo. Ponujajo najrazličnejše ovčje sire – od tistih nekoliko zrelejših s polno aromo in okusom do nežnejših svežih, ki so obogateni z različnimi dodatki.
Nahaja se v idilični vasica Koprivnik. Mlada gospodarja Andrej in Jasmina sta po končanem študiju živilstva v Mariboru še nekaj let pridno delala in si nabirala izkušnje, potem pa sta se odločila, da je čas in šla “na svoje”. Prve kozice so prišle na domačo kmetijo pred dobrimi šestimi leti, danes pa jih čreda šteje že krepko čez petdeset. Poleg domačega mleka predelujeta tudi kravje mleko iz bratrančeve kmetije in tako ponujata vedno širšo paleto domačih izdelkov in sirov.
Na štajerskem koncu, v zavetju Pohorja, točneje v Orehovi vasi domuje družina Čuš. Bernarda in Branko se sirarstvu posvečata že vse od leta 1993 – od takrat pa do danes Je Sirarna Čuš presegla okvire kmetije in postala družinsko podjetje s trdnimi temelji, ki slonijo na visoki kvaliteti domačih izdelkov. Ti so izdelani izključno iz nepasteriziranega mleka, kar pomeni, da so v sirih in mlečnih izdelkih vsi vitamini, beljakovine in minerali v neokrnjeni obliki.
Ljubezen do zemlje in veselje do dela se prenašata iz roda v rod. V tem duhu in s to energijo Andreja in Viktor skupaj z družino vodita kmetijo, na kateri so se pred dvema desetletjema usmerili v sirarstvo. Domači in kvalitetni izdelki so tisto za kar se trudijo, pravijo pa takole: “Vse, kar pridelujemo, jemo. Vse kar jemo, ponudimo tudi vam.”
Skupaj z družino že vrsto let obdelujejo zemljo, sodelujejo z naravo, skrbijo za živali, pridelujejo mleko ter ga predelujejo v različne mlečne izdelke. Franci Podjed se spominja, da so na kmetiji že od nekdaj imeli zvrhano žlico kislega mleka, masla ter skute. Pred več kot 20 leti so Podjedovi odprli vrata širnemu svetu in se resno lotili predelave mleka. Ponujajo različne sveže izdelke, na festivalu pa so se predstavili s svojimi svežimi siri.
Majhna mlekarna, ki je svoja vrata odprla pred petimi letih se je specializirala v izdelke iz kozjega mleka. V sodelovanju s štirimi kmetijami z veliko mero ljubezni in pozornosti izdelujejo tako sveže mlečne izdelke, kot tudi poltrde in zorjene kozje sire. Inovativnost in kreativnost izražajo skozi lepo in simpatično podobo, med tem, ko pri sami izdelavi ostajajo “staromodni” – tradicionalno, brez umetnih dodatkov, barvil in sladkorjev – tako kot to pravi sirarji počnejo že stoletja.
Sonaravna reja živali, pri kateri se te prosto gibajo po hlevu ali pa izberejo izpust v naravo, je na KMETIJI VIDEC že dolgo časa stalna praksa. Skrbi za svojo čredo koz posvečajo veliko pozornosti, saj se zavedajo, da je kvalitetno mleko osnovni in najpomembnejši dejavnik za kakovostne izdelke. Poleg nekoliko bolj blagega sira Tinclna, se v njihovi kleti kali tudi kozji parmezan, ki zori vsaj eno leto.
Je ujeta med pašnike, travnike in okoliške gozdnate vrhove se v prelepem okolju Idrijskih gričev. Agata in Janez Lapanje sta bila tista, ki sta na kmetiji zagnala sirarno in tako ponovno obudila dejavnosti, ki so jo tu v manjši meri izvajale že prejšnje generacije. Poleg svežih mlečnih izdelkov izdelujejo tudi sir Krnčan, na katerega so še posebno ponosni, saj je dobitni številnih priznanj.
Posebnost njihovih izdelkov iz kozjega mleka je ročna moža – tako je kakovost ekološko prirejenega mleka najvišja. Sirarna je butična in tako bo tudi ostala, pravita Maruša in Skaš, saj lahko le tako ponudita izdelke iz kozjega mleka vrhunske kakovosti.
Tradicija tu teče že približno 250 let. Trenutno na njej živijo tri generacije. V hlevu kraljuje čreda, večino rjave pasme, ki jo odlikuje odlična kakovost mleka po vsebnosti beljakovin – to pa je seveda osnova za kvalitetne in okusne sire.
Iz vasice Gorenje Brdo se odpira čudovit razgled na poljansko dolino, ki je še lepši, ko se na mizi znajdejo okusne, domače dobrote. Od leta 2000 se na kmetiji ukvarjajo tudi s sirarstvom – na naravni, tradicionalni način izdelujejo tako sveže mlečne izdelke, kot tudi poltrde sire. Njihov najbolj poznani je odlični Tinček, ki smo ga lahko degustirali tudi na Festivalu.
Velja za eno prvih privatnih sirarn v Sloveniji. Prve hlebce sira so izdelali pred skoraj tridesetimi leti. Sprva so predelovali le domače kravje mleko, kasneje pa so v sodelovanju s partnerskimi kmetijami postopoma začeli še s predelavo kozjega in ovčjega mleka. Žuži in Milanu so se v zadnjih nekaj letih pridružili vsi štirje otroci, ki so aktivno vključeni v dogajanje na domačem dvorišču.
V osrčju dolenjskih gričev stoji kmetija, ki se lahko pohvali z večstoletno tradicijo. Leta 2012 je družina uredila sirarno, ki danes svojim kupcem ponuja več kot trideset različnih mlečnih izdelkov in sirov. Spoštujejo naravo in se zavedajo da je za kvalitetene izdelke v prvi vrsti pomembno kavlitetno mleko, zato negi in skrbi svojih živali posvečajo veliko pozornosti.
Da na kmetiji nikoli ni dolgčas poskrbijo kar štiri generacije!
Nahaja se na Cerkljanskem vrhu, kjer lahko na pašnikih opazujete njihove krave. Judita in Marjan Demšar sta bila tista, ki sta se odločila, da se resno lotita sirarjenja. Po stopinjah staršev sedaj stopajo tudi otroci Peter, Matej, Irena in Ana-Marija. Njihove krave se pasejo na preko 1000 m.n.v., kar je seveda občutiti tudi v kvaliteti mleka in izdelkov, ki jih pridelujejo.
Nahaja se v idilični vasici Studor. Turizem na kmetiji so Gartnerjevi pred leti dopolnili še z domačo sirarno, kjer po tradicionalnih postopkih izdelujejo sir, skuto in bohinjski mohant. V juliju in avgustu se družina “preseli” na planino Laz, kjer se pase njihova čreda, v tistem času pa aktivirajo tudi pravo planšarsko sirarno.
Eni prvih, kjer so se pred dvajsetimi leti odločili za predelavo kozjega mleka prihajajo iz Šentjošta nad Horjulom. Poleg Irene in Dejana je danes v sirarstvo vključena celotna družina. Hči Patricija se že vešče vrti po domači sirarni, sin Krištof – ki ga veselita tudi kulinarika in kuhanje – pa domače izdelke s pridom uporablja pri svojih zanimivih in okusnih kuharskih kreacijah. Rezultat tega je tudi čudovita knjiga “Kuhajmo s siri”, ki sta jo skupaj pripravila mama in sin, Irena in Krištof Orešnik.
Kraji, kjer imajo sirarstvo malo da ne že v krvi, so dom družine Ravnik. V idilične okolju Bohinja v sirarni Pr’Prangerčk skrbijo, da dejavnost, ki ima tu pestro in bogato zgodovino, še vedno živi. Poleg ostalih mlečnih izdelkov sirijo tudi mlade in zorjene sire iz domačega kravjega mleka.
Posebnost Krasa, njegove naravne danosti, klimo in pestrost botanike sta Daniijela in Matjaž uspela prenesti v vsak hlebček kozjega sira, ki tako ponuja prav posebne arome in okuse. Kmetija se nahaja v vasici Tomaj, kjer boste lahko ugledali pašnik koz. Gospodar Matjaž, ki je kmetijo nasledil po očetu, se sirarstvu posveča že zadnji dve desetletji, na poti “med siri” pa se mu je med tem časom pridružila tudi žena.
Najvišja kakovost, skrb za dobro počutje živali ter trajnostni način obdelovanja zemlje so njihova vodila. Jasno je, da so rezultat predanega dela in naravega kmetovanja odličini siri, izdelani izključno iz senenega mleka. Gospodar Toni Kukenberger, ki se lahko mimogrede pohvali tudi z nazivom Mladi inovativni kmet, se z neverjetno energijo in navdušenje loteva vseh projektov. Pred kratkim so na kmetiji predali v uporabo tudi novo sirarno, kar celotni družini zagotovo daje še večjo motivacijo in zagon za bodočnost.
Po nekaj kilometrih nas pot iz Medvod pripelje v vasico Žlebe, kjer Andreja in Mirko Bizant skupaj z družino skrbita za domačo kmetijo in se že vrsto let ukvarjata tudi s sirarstvom. Domače seneno mleko, ki ima še posebno dober okus, je osnova za najrazličnejše sire, ki jih izdelujejo. Poleg poltrdih se v njihovi kleti najdejo tudi prekajeni sir in tak katerih okus obogatijo različne začimbe.
se je predstavila s sirom iz senenega mleka z različno dobo zorenja. Degustacijo je vodila deseta mlečna kraljica Zelenih Dolin Ida Simončič. Prav tako so lahko obiskovalci kupili pakiran sir Dolinar, Rok in Dimar, ki se poleg oznake izbrana kakovost Slovenije ponašajo tudi z oznako višja kakovost.
Seneno mleko je posebna vrsta mleka, ki izvira iz kmetijske prakse, pri kateri krave niso krmljene s silažo. V poletnih mesecih se živali pasejo, pozimi pa se prehranjujejo predvsem s senom. Preberite, v čem so prednosti tovrstne pridelave in po…
Več...
Sprehod med policami trgovin in izbor mleka in mlečnih izdelkov je za potrošnika pravi izziv. Kako veste, da je izdelek kakovosten? Odkar je slovenski mlečni sektor vključen v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«, je odločitev za potrošnike lažja.…
Več...
Babice pripovedujejo: nekoč so pastirji gnali živino na pašo, kmetje so krave zjutraj molzli ročno, mleko pa se je odkupovalo kar od okoliških kmetij. Pa danes? Skozi leta se je mlekarska panoga razvijala, molža in postopki predelave mleka so tehnološko…
Več...
Začelo se je z nakupom ene koze leta 1991 in željo pridelovati mleko za svoje otroke. Danes Irena Orešnik s pomočjo družinskih članov na svoji ekološki kmetiji pridela približno 40.000 litrov mleka. Iz njega v Sirarstvu Orešnik izdelujejo jogurte, skuto…
Več...