Slovenski krompir naj bo naša prva izbira
Slovenski pridelovalci imajo v skladiščih dovolj kakovostnega slovenskega krompirja. Potrošniki smo ključni, saj si lahko s povpraševanjem po slovenskem krompirju in z nakupi na eni strani zagotovimo lokalen, v bližini pridelan krompir višje kakovosti, hkrati pa pomagamo našim pridelovalcem.
Krompir je že stoletja eden izmed temeljev slovenske prehrane. Spremlja nas v vsakdanjih obrokih, na prazničnih mizah in v tradicionalnih jedeh. Prav slovenski krompir izstopa po kakovosti, saj ga slovenski pridelovalci pridelujejo z manj fitofarmacevtskimi sredstvi kot v mnogih tujih državah, ob tem pa skrbijo za ohranjanje rodovitne zemlje in okolja.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ob letošnji sezoni izpostavila, da izbira potrošnikov nosi veliko težo. »Preverite poreklo krompirja in, kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce. Tak krompir je svež, kakovosten, hkrati pa s tem neposredno podpiramo slovensko kmetijstvo in ohranjamo delovna mesta na podeželju. Sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov skrbno preverja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«
Poročila kažejo, da se je samooskrba s krompirjem lani povečala na 41 odstotkov, kar je znak, da se trendi počasi izboljšujejo. Prav vsaka naša odločitev, da kupimo krompir slovenskega porekla, je majhen, a odločilen korak k večji prehranski varnosti države.
Kakšna je kakovost slovenskega krompirja?
Kakovost slovenskega krompirja je dobra. Tuj krompir se sicer na policah znajde lep, opran, sijoč, ampak da se to doseže, je potrebnih veliko tehnoloških ukrepov in zlasti kemije. Pri slovenskem krompirju je drugače, saj tuja zakonodaja omogoča uporabo bistveno več fitofarmacevtskih sredstev kot pri nas. S temi sredstvi je torej mogoče na police postaviti lep krompir, toda kakovost je mnogo več kot le to. Pri pravi kakovosti je še posebej pomembno, kako je krompir pridelan, na primer v lokalnem okolju in z bistveno manj fitofarmacevtskimi sredstvi. Slovenski krompir je s tega vidika zelo kakovosten.
Zakaj je vredno kupiti slovenski krompir?
Slovenski krompir ima pomembno prednost, saj je pod strogim nadzorom in pridelan v skladu z evropskimi standardi, pogosto z manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev kot marsikje drugod. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani pri nadzoru uvoženega krompirja iz Egipta v devetih odstotkih vzorcev zaznala presežene vrednosti pesticidov. Te pošiljke so bile ustavljene že na meji, potrošniki pa so bili zaščiteni. Takšni primeri jasno pokažejo, kako pomembno je, da se zavedamo razlike med uvoženim in domačim pridelkom.
V Sloveniji je strogo predpisana in nadzorovana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, zato potrošniki dobijo pridelek, ki je varen in kakovosten. Še posebej izstopa slovenski ekološki krompir, ki je pridelan brez sintetičnih gnojil in pesticidov, kar pomeni prijaznejšo izbiro za okolje in človeka. Certificirana pridelava potrošniku zagotavlja sledljivost in najvišjo kakovost.
Izbira slovenskega krompirja prinaša številne prednosti:
- krajše transportne poti in manjši ogljični odtis,
- večja svežina, saj krompir ne prepotuje več sto kilometrov,
- podpora domačim kmetom in ohranjanje slovenskega podeželja,
- manj fitofarmacevtskih sredstev in višja kakovost,
- spodbujanje samooskrbe, ki je ključna za prehransko varnost države.
»Preverite poreklo krompirja in, kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce. Tak krompir je svež, kakovosten, hkrati pa s tem neposredno podpiramo slovensko kmetijstvo in ohranjamo delovna mesta na podeželju. Sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov skrbno preverja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«
Kam po slovenski krompir?
Ponudnike slovenskega krompirja v svoji bližini lahko hitro in enostavno najdete tudi s pomočjo našega zemljevida ponudnikov lokalne hrane. Brskate lahko med kar 69 pridelovalci slovenskega krompirja, skupaj pa je na zemljevidu predstavljenih več kot 800 pridelovalcev slovenske hrane. Tudi v trgovinah bosite posebej pozorni na poreklo, saj s povečanim povpraševanjem po slovenskem krompirju neposredno vplivate tudi na večjo in bolj raznoliko ponudbo.
Kje v Sloveniji pridelamo največ krompirja?
Največ krompirja še vedno pridelajo na Gorenjskem in Štajerskem, medtem ko se je Dolenjska med drugim specializirala tudi za zgodnji krompir, vse več pa ga pridelujejo tudi v Prekmurju s Prlekijo. Prvi mlad slovenski krompir je na policah že zelo zgodaj.
Hranilna vrednost krompirja
Krompir sodi med najbolj vsestranska in hkrati hranilno bogata živila. V povprečju vsebuje le okoli 80 kalorij na 100 gramov, a je obenem odličen vir vitaminov C in B6, kalija, magnezija in prehranskih vlaknin. Vlaknine pripomorejo k dobri prebavi, kalij pa k ravnotežju elektrolitov in normalnemu delovanju mišic. Prav zaradi tega krompir ni le priloga, temveč pomemben del uravnotežene prehrane.
Raznolikost slovenskih sort krompirja
Na slovenskih poljih uspeva veliko različnih sort krompirja, ki jih med drugim delimo po tipu. Krompir tipa A je čvrst in se ne razkuha, zato je idealen za solate. Tip B je vsestranski in ga najpogosteje uporabljamo za pražen krompir, pečen krompir ali pire. Tip C je bolj moknat in se rad razkuha, zato je odličen za cmoke, juhe in jedi na žlico. Tip D pa je primeren za posebne priprave, kot so svaljki ali krompirjevi polpeti.
Med domačimi sortami se pogosto omenjajo KIS slavnik, KIS blegoš, KIS kokra, KIS mangart, KIS tamar, KIS sora, kresnik, ostale priljubljene sorte pa so tudi albertine, arrow, marabel, anuschka, bellarosa, rudolph, elfe, corinna, marabel, meireska, red fantasy, pri čemer je odločitev vedno najbolje sprejeti glede na to, ali je krompir pridelan na slovenskih tleh. Ne glede na to, ali gre za domačo ali tujo sorto, slovenska zemlja in znanje kmetov zagotavljata kakovost, ki je tujina ne more nadomestiti.
Priročen nasvet
Izberite pravo sorto za pravo jed
Za solate in jedi, kjer krompir ne sme razpasti, izberemo sorte tipa A. Če pripravljamo pire krompir ali pečen krompir, je najboljša izbira tip B, za juhe in svaljke pa tip C. S pravilno izbiro sorte bo vsaka jed boljša.
Pomen zadružništva in povezovanja
Eden od odgovorov na izzive slovenskega kmetijstva je povezovanje. Posamezen kmet na trgu težko dosega konkurenčne pogoje, a ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč. Združene količine pomenijo večjo pogajalsko moč, boljše pogoje pri odkupih in večjo možnost za vključevanje v prodajne verige.
Ministrica Čalušić je ob tem poudarila, da je zadružništvo temelj stabilnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja. Brez povezovanja bo težko zagotoviti, da bo slovenski krompir tudi v prihodnje imel svoje mesto na trgovskih policah.
»Ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč, ki je posameznik sam nima. Le z združenimi količinami in skupnim nastopom lahko dosegajo boljše cene, enakopravneje nastopajo na trgu ter se lažje vključujejo v večje prodajne verige. Zadružništvo je torej temelj za stabilen in konkurenčen slovenski kmetijski sektor.«
Krompir v slovenski kulinariki
Slovenska kulinarika si življenja brez krompirja skorajda ne more predstavljati. Pražen krompir je v naši kulturi tako priljubljen, da ima celo svoje društvo – Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi in svoj festival. V zadnjih letih je sicer krompir pogosto deležen predsodkov, da gre zgolj za vir ogljikovih hidratov. V resnici pa nas lahko s svojo energijsko vrednostjo zdravo nasiti, še posebej, če ga pripravimo na pravilen način. Pire krompir, pražen krompir ali pečen krompir so klasične jedi, ki v slovenski kuhinji vedno najdejo svoje mesto, hkrati pa jih lahko pripravimo na zdrav način, z manj maščobe in s poudarkom na svežih sestavinah.
Preizkusite ta odličen recept!
ZimaPraktični nasveti za shranjevanje
Da bi krompir ohranil kakovost čim dlje, ga moramo shranjevati pravilno. Najbolje mu ustreza hladen, temen in zračen prostor s temperaturo med štiri in osem stopinj Celzija. Če ga hranimo na svetlobi, začne zeleneti in razvije grenko snov solanin, ki ni primerna za uživanje.
Shranjujmo ga v lesenih zabojčkih ali vrečah iz naravnih materialov, nikakor pa v plastiki, kjer se hitro nabira vlaga. Če se zgodi, da skuhamo preveč krompirja, ga lahko naslednji dan uporabimo za polpete, cmoke ali ga preprosto zamrznemo. Tako zmanjšamo količino odpadne hrane in krompirju damo novo življenje.
Najpogostejša vprašanja o krompirju
Zakaj je tako pomembno, da izberemo slovenski krompir?
Ker je pridelan lokalno, z manj fitofarmacevtskimi sredstvi, krajše transportne poti zagotavljajo večjo svežino, hkrati pa podpiramo slovenske kmete in povečujemo samooskrbo.
Katere so najpogostejše sorte krompirja v Sloveniji?
Med domačimi sortami se pogosto omenjajo KIS slavnik, KIS blegoš, KIS kokra, KIS mangart, KIS tamar, KIS sora, kresnik. Pomembno je predvsem, da krompir izberemo s slovenskih njiv, ne glede na sorto.
Katera sorta je najboljša za pire, pražen ali pečen krompir?
Za pire krompir sta najbolj primerna tipa B in C, za pražen krompir tip B, za pečenega pa krompir tipa B.
Kje lahko kupimo slovenski krompir?
Na lokalnih tržnicah, pri kmetih, v trgovinah, označen s slovenskim poreklom.
Kako pravilno shranjujemo krompir?
V hladnem, temnem in zračnem prostoru. Najbolje v lesenih zabojčkih ali vrečah iz naravnih materialov, nikakor pa ne v plastiki.
Vas zanima več o tematiki?
Kliknite na povezavo.
