Slovenske tradicionalne praznične jedi | Zgodbe o naši super hrani
Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
OBVESTILO za sektor sadja o ponovnem začetku plačevanja prispevka za promocijo od 1.1.2022 dalje!  Preberite več >

Slovenske tradicionalne praznične jedi

V Sloveniji se ob prazničnem božično-novoletnem času na mizah tradicionalno znajdejo izbrane jedi, značilne za posamezno regijo. Nekatere jedi pa so vseslovenska klasika in so nepogrešljive na skoraj vsaki praznično obloženi mizi.

Tradicionalna božična večerja se tudi v sodobnem času naslanja na našo kulinarično dediščino, ki pa se po regijah nekoliko razlikuje.

Na vzhodnem delu Slovenije zadiši po šunki in kranjski klobasi

Ne glede na to, na katerem koncu Slovenije se nahajate, je idealna izbira za božično pojedino zagotovo prekmurska šunka, ki je tudi zaščitena s tako imenovano zaščiteno geografsko označbo. Marsikje po Sloveniji se ji na božič ali kot prigrizek po polnoči pridruži tudi kranjska klobasa, ki se ponaša z evropskim znakom zaščitene geografske označbe, tradicionalni postopek izdelave pa je celo vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.

Praznične koline in pražen krompir

Po vsej Sloveniji svoje mesto na praznično obloženi mizi pogosto najdejo tudi koline, zraven pa se poda pražen krompir, ki ima prav tako že dolgoletno tradicijo.  Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja namreč najdemo v Slovenski kuharici, ki je v Ljubljani izšla leta 1868.

prazen-krompir-zelje-repa-krvavica-pecenica-ocvirki

Nesporna kraljica – potica

Potica je najbolj razširjena praznična sladica, ki v božičnem času kraljuje na mizah v vseh koncih Slovenije. Ime potica je nastalo iz besede “povitica”, kot so imenovali zavito pecivo ali zavitek. Pripravimo lahko mnogo različnih vrst potic, ki se med seboj razlikujejo po nadevih, najbolj poznana pa je gotovo orehova potica. Recept za zaščiteno slovensko potico, ki nosi znak Zaščitena tradicionalna posebnost, najdete tukaj, primer bolj preproste potice pa najdete tukaj.

Slovenska orehova potica

Božični kruh prisoten že od poganskih časov

Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali tako imenovanega božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov. Tedaj so praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju, ta sladek mlečni kruh iz bele moke pa je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.

Pripravite ga lahko tudi po tem slastnem receptu.

Tradicionalni božični kruh s suhim sadjem in pomarančno lupino na rustikalnem ozadju

Naj imajo osrednje mesto lokalne sestavine

Pomembno je, da tudi v prazničnem času na mizo postavljamo čim več jedi, izdelanih iz sestavin lokalnega izvora, ki so zelo kakovostne in polne hranil. Prazniki so čas, ko lahko preizkusimo vse, za kar med letom morda zmanjka časa, ter tako v krogu svojih najbližjih ustvarjamo nepozabne spomine.

Praznikov ne moremo kupiti

Ko smo se o pomenu praznične dediščine pogovarjali z Janezom Bogatajem, starosto slovenskega etnološkega gurmanstva, je izpostavil izredno pomembno sporočilo, ki naj bo vodilo tudi v prihajajočih dneh: »Ne kupujmo božičnega kruha v supermarketu, temveč si neskončno boljšega in slajšega specimo skupaj z družino! Praznika si ne moreš kupiti, narediti si ga moraš sam! Ko bi se ljudje le zavedali, kaj vse je mogoče narediti iz preprostih, a zdravih lokalnih surovin!«


Sorodni članki

Svetovni dan čebel letos posebej nagovarja mlade

Vsebina Danes v Sloveniji in po vsem svetu že petič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je osrednja tematika letošnjega svetovnega dne…

Več...

Zakaj je med zdrav in zakaj je najbolj zdravo uživati slovenski med kontrolirane kakovosti

Med že od nekdaj velja za posebno darilo narave, o čemer pričajo tudi besede grškega matematika in misleca Pitagore: "Če ne bi dnevno užival medu, bi umrl štirideset let prej." To čudovito sladko živilo so že v starih civilizacijah uporabljali…

Več...

Spletna anketa Odpadna hrana v Sloveniji, vzroki za nastajanje in možne priložnosti

V okviru projekta Hrana ni odpadek so pripravili spletno anketo, s katero želijo pridobiti osnovne informacije o vzrokih za nastajanje presežkov hrane. Vabljeni k izpolnitvi. Vabimo vas, da izpolnite spletno anketo Odpadna hrana v Sloveniji, vzroki za nastajanje in možne…

Več...

Naš super med

Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Na domačih tleh pa prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, zato lahko pri nas najdemo veliko število različnih vrst medu.Med izdelujejo čebele, v naših krajih je…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem