Slovenske tradicionalne praznične jedi | Zgodbe o naši super hrani

Slovenske tradicionalne praznične jedi

V Sloveniji se ob prazničnem silvestrskem času na mizah tradicionalno znajdejo izbrane jedi, značilne za posamezno regijo. Nekatere jedi pa so vseslovenska klasika in so nepogrešljive na skoraj vsaki praznično obloženi mizi.

Tradicionalna božična večerja se tudi v sodobnem času naslanja na našo kulinarično dediščino, ki pa se po regijah nekoliko razlikuje.

Na vzhodnem delu Slovenije zadiši po šunki in kranjski klobasi

Ne glede na to, na katerem koncu Slovenije se nahajate, je idealna izbira za božično pojedino zagotovo prekmurska šunka, ki je tudi zaščitena s tako imenovano zaščiteno geografsko označbo. Marsikje po Sloveniji se ji na božič ali kot prigrizek po polnoči pridruži tudi kranjska klobasa, ki se ponaša z evropskim znakom zaščitene geografske označbe, tradicionalni postopek izdelave pa je celo vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.

Kranjska klobasa s krompirjem

Praznične koline in pražen krompir

Po vsej Sloveniji svoje mesto na praznično obloženi mizi pogosto najdejo tudi koline, zraven pa se poda pražen krompir, ki ima prav tako že dolgoletno tradicijo.  Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja namreč najdemo v Slovenski kuharici, ki je v Ljubljani izšla leta 1868.

prazen krompir zelje repa krvavica pecenica ocvirki

Kraški pršut je edinstven v svetu

Kraški pršut je že vrsto let zaščiten pri Evropski komisiji kot »zaščitena geografska označba«. Z zaščito so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji Kraškega pršuta.

Ta suha mesnina izbranega okusa spada v skupino sredozemskih pršutov, njegovi pridelovalci pa radi pomežiknejo, da se duša kraškega pršuta napaja iz bogatega tehnološkega izročila naših “nonotov”. Skrivnost njegove odličnosti se zrcali v bogati aromi, intenzivni rubinasti barvi, sočnosti ter ravno pravšnji rahli slanosti posamezne rezine. Od ostalih pršutov ga med drugim loči intenzivna barva, vonj, okus in čvrsta struktura.

Pršut

Nesporna kraljica – potica

Potica je najbolj razširjena praznična sladica, ki v božičnem času kraljuje na mizah v vseh koncih Slovenije. Ime potica je nastalo iz besede “povitica”, kot so imenovali zavito pecivo ali zavitek. Pripravimo lahko mnogo različnih vrst potic, ki se med seboj razlikujejo po nadevih, najbolj poznana pa je gotovo orehova potica. Recept za zaščiteno slovensko potico, ki nosi znak Zaščitena tradicionalna posebnost delimo spodaj, primer bolj preproste potice pa najdete tukaj.

Orehova potica – recept

Slovenska orehova potica

Božični kruh prisoten že od poganskih časov

Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali tako imenovanega božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov. Tedaj so praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju, ta sladek mlečni kruh iz bele moke pa je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.

Pripravite ga lahko tudi po tem slastnem receptu:

Božični kruh – recept

Na sliki je sladica božični kruh, okoli so rdeči božični okraski.

Naj imajo osrednje mesto lokalne sestavine

Pomembno je, da tudi v prazničnem času na mizo postavljamo čim več jedi, izdelanih iz sestavin lokalnega izvora, ki so zelo kakovostne in polne hranil. Prazniki so čas, ko lahko preizkusimo vse, za kar med letom morda zmanjka časa, ter tako v krogu svojih najbližjih ustvarjamo nepozabne spomine.

Praznikov ne moremo kupiti

Ko smo se o pomenu praznične dediščine pogovarjali z Janezom Bogatajem, starosto slovenskega etnološkega gurmanstva, je izpostavil izredno pomembno sporočilo, ki naj bo vodilo tudi v prihajajočih dneh: »Ne kupujmo božičnega kruha v supermarketu, temveč si neskončno boljšega in slajšega specimo skupaj z družino! Praznika si ne moreš kupiti, narediti si ga moraš sam! Ko bi se ljudje le zavedali, kaj vse je mogoče narediti iz preprostih, a zdravih lokalnih surovin!«


Sorodni članki

Spoštuj hrano, spoštuj planet - zavrzi manj

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sklopu E'ko dobro, Ekološkega dneva EU, organiziralo poseben medijski in strokovni dogodek s premisleki o hrani kot družbenem fenomenu in premiero celostne komunikacije ter video zgodbe osveščanja slovenskih gospodinjstev, kako zmanjšati količino…

Več...

Slovenski siri – ponos našega podeželja

Kaj naredi slovenske sire tako edinstvene in okusne? Andreja Ravnik s kmetije in sirarne Pr' Prangarčk nam je razkrila skrivnosti, ki stojijo za njihovimi vrhunskimi siri. Spoznajte, kako skrb za živali, ljubezen do domače zemlje in predanost kmetovanju prispevajo k…

Več...

Letos bomo prvič obeležili teden slovenske hrane

Do zdaj smo tretji petek v novembru obeleževali dan slovenske hrane, ob katerem je po vsej Sloveniji potekal tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Po sklepu Vlade pa bomo po novem vsak tretji teden v novembru obeleževali kot teden slovenske hrane. Prvo…

Več...

Jesen je čas za gobe

Medtem ko marsikomu jesensko deževje predstavlja veliko nevšečnosti, si gobarji manejo roke. Seveda, kaj pa je lahko lepšega kot sprehod po svežem zraku, ki ga združimo s polno pleteno košarico kulinaričnih specialitet za naše gurmanske užitke. Gobe lahko pripravimo na…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem