Slovenska repa
Repa je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin v Evropi in v slovenski prehrani že stoletja velja za skromno, a izjemno dragoceno vrtnino. V sodobnem času vse pogosteje najde pot na slovenske krožnike in obuja našo kulinarično tradicijo.
Njena okrogla ali podolgovata korenina, ki se skriva pod zemljo, in listi, ki segajo proti soncu, so že dolgo del jedilnikov na podeželju. Danes repa ponovno pridobiva na priljubljenosti, saj jo cenimo zaradi enostavne pridelave, vsestranske uporabe in bogatih hranilnih vrednosti.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki repe
Repa je nizkokalorična zelenjava, saj 100 gramov vsebuje le okoli 28 kalorij. Kljub temu je bogata z vlakninami, ki spodbujajo prebavo, in številnimi vitamini ter minerali. Posebej velja izpostaviti vitamin C, ki krepi imunski sistem, in vitamine skupine B, ki sodelujejo pri presnovi energije. Med minerali v repi najdemo kalij, kalcij, fosfor in magnezij.
Repa vsebuje tudi glukozinolate, naravne spojine, ki so značilne za kapusnice in jim pripisujejo zaščitne učinke. Zaradi nizke energijske vrednosti in polnosti vlaknin je repa primerna tudi za tiste, ki pazijo na telesno težo. Posebej cenjena je kisla repa, saj z mlečnokislinsko fermentacijo pridobi dodatno hranilno vrednost in koristne mlečnokislinske bakterije.
Vzgoja repe doma
Repa je hvaležna in nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva v slovenskih klimatskih razmerah. Najbolje ji ustrezajo lahka do srednje težka, rahla in dobro odcedna tla. Za setev izberemo sončno lego, saj tako razvije čvrste in okusne korene.
Repa se seje večkrat letno. Spomladanske setve opravimo marca ali aprila, jesenske pa konec julija ali v avgustu. Jesenska repa je še posebej primerna za kisanje. Priporočljivo je kolobarjenje, saj repa ne uspeva najbolje, če jo sadimo na gredo, kjer so pred tem že rasle druge kapusnice. Dobri sosedje so stročnice, solata in čebula, medtem ko se je treba izogibati sajenju v bližini zelja in cvetače.
Repa dozori hitro, že v dveh mesecih po setvi, zato je odlična za hitro obiranje. Liste lahko uporabimo kot mlado zelenjavo v solatah, korene pa pobiramo sproti in shranjujemo na hladnem. Šridelovalci, ki želijo repo gojiti skladno s pravili sheme Ekološki proizvodi, morajo pridelavo prilagoditi strogim standardom brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil ter z upoštevanjem načel trajnostnega kmetovanja.
Zakaj izbrati slovensko repo?
Sveža repa ima največ hranil, ko je obrana v optimalni zrelosti. Z nakupom pri lokalnih pridelovalcih dobimo zelenjavo, ki je rasla na slovenskih tleh, pogosto brez dolgotrajnega transporta in skladiščenja. S tem ohranjamo bogastvo okusov, podpiramo domače kmete in prispevamo k trajnostni prehrani.
Kam po slovensko repo?
Ponudnike slovenske repe v svoji bližini lahko hitro in enostavno najdete tudi s pomočjo našega zemljevida ponudnikov lokalne hrane.
Repa v slovenski kuhinji
Repa se lahko uporablja na nešteto načinov. Najbolj znane oblike so kisla repa, sladka repa in bujta repa, a najdemo jo tudi v juhah, enolončnicah, narastkih in solatah. Zaradi svoje vsestranskosti in preprostega okusa je pogosto osnova za domače jedi, ki so krepke in hranljive. Odlično se poda tudi kot priloga k tradicionalni kranjski klobasi.
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
Kisla repa recept
Kisla repa nastane s fermentacijo, podobno kot kislo zelje. Naribano ali narezano repo posolimo, dobro potlačimo in shranimo v glinaste lonce ali velike kozarce. Po nekaj tednih fermentacije pri sobni temperaturi je pripravljena za uživanje. Kisla repa je bogata z mlečnokislinskimi bakterijami, ki podpirajo zdravje prebavil. Najbolj znana jed iz nje je bujta repa, tradicionalna prleška enolončnica.
Sladka repa recept
Sladko repo pripravimo tako, da jo narežemo na kocke ali trakove, kuhamo na čebuli in maščobi, dodamo kumino, sol in malo sladke paprike. Jed je hitro pripravljena in odlična kot priloga k mesu ali samostojna topla zelenjavna jed.
Bujta repa
Bujta repa je tradicionalna prleška jed, ki izvira iz časa kolin. Ime izhaja iz besede »bujti«, kar pomeni zaklati. Gre za enolončnico, v kateri se kuhana kisla repa združi s svinjskim mesom, krvavicami ali drugimi izdelki s kolin. Dodajo se še čebula, začimbe in zabelo, da jed postane krepka in nasitna. To je jed, ki se prenaša iz roda v rod in še danes ostaja del kulinarične identitete severovzhodne Slovenije.
Najpogostejša vprašanja o repi
Zakaj kupovati slovensko repo?
Slovenska repa je sveža, okusna in pridelana v bližini. Z nakupom lokalne repe podpiramo domače kmete, zmanjšujemo transportne poti in na mizo postavimo zelenjavo, ki ohranja več hranil in polnejši okus.
Katera zelenjava je lahko del sheme Ekološki proizvodi?
Del sheme je lahko ekološka zelenjava, ki je pridelana po strogih ekoloških standardih. Med njimi je tudi repa, ki se vzgaja brez gnojil in pesticidov.
Kako pripravimo kislo repo?
Kislo repo pripravimo tako, da naribano repo solimo, potlačimo in pustimo, da fermentira v glinenem loncu ali kozarcu. Po nekaj tednih je primerna za uživanje in postane bogat vir koristnih mlečnokislinskih bakterij.
Kakšen je recept za bujto repo?
Bujta repa je enolončnica iz kisle repe, svinjskega mesa in krvavic. Dodajo se čebula, začimbe in zabela, da jed postane krepka in hranljiva. Gre za tradicionalno jed, ki jo pripravljajo ob kolinah v Prlekiji.
Kakšne zdravilne učinke ima repa?
Repa je nizkokalorična in bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Lahko pomaga krepiti prebavo, podpira imunski sistem in vsebuje glukozinolate, ki imajo lahko zaščitne učinke na celice. Kisla repa dodatno koristi črevesni mikrobioti zaradi fermentacije.
Vas zanima več o tematiki?
Kliknite na povezavo.
