20.12.2018Slovenska potica sodi med sladice, ki so jih znali pripraviti že naši predniki. Ni ga bilo praznika, ob katerem pražnje mize ne bi krasila potica. Gospodinje so si za pripravo vzele čas, bogate sestavine pa so prostor napolnile z omamnim vonjem že v času sestavljanja nadevov in peke. Pri pripravi potice je gospodinja potrebovala svoj mir, prostora se ni smelo ohlajati, pri trenju orehov pa so mladi morali žvižgati. V času priprav na praznike so se družine povezale in obudile stare običaje.
Potica je pogosto bila orehova; po izročilu naj bi namreč s trenjem orehov trli tudi svoje težave, medtem ko oblika pogače simbolizira neskončnost, popolnost, celo božanskost. Ustvarjalnost gospodinj in občasno pomanjkanje sestavin pa sta botrovala temu, da danes poznamo že več kot petdeset vrst potic. V shemi Zajamčena tradicionalna posebnost (angl. Traditional Speciality Guaranteed) – to je je evropska shema kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave ali predelave – je zaščitenih pet slovenskih potic glede na njihov nadev: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto.
Nezmotljivi vonj sveže pečene potice je že od nekdaj čaroben. Prastari obredni kruh so poznali že v daljni zgodovini, pri nas pa jo prvi omenja Primož Trubar v Katekizmu – takrat so pekli povitice še neposredno na ognjišču.
Skupno vlogo za zaščito slovenske potice so vložile Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Janez Vajkard Valvasor je zapisal, da je podobna hlebcu kruha, kar nam govori o tem, da je še niso pekli v lončenih pekačih. Pri ohranjanju tradicije so pomembni tudi zapisi Magdalene Knafelj Pleiweis, ki je prva popisala vse o dobrem testu za potice in opisala različne nadeve. Felicita Kalinšek je kasneje postavila izhodišča za sodobne različice potic. Omenjajo se: rozinova, vaniljeva, lešnikova, makova, orehova, čokoladna, mandljeva, medena, rožičeva, pehtranova, drobnjakova in špehova potica. Dr. Janez Bogataj je leta 2013 spisal doslej najpopolnejšo monografijo o poticah, ki vsebuje kar štirideset receptov za sladke in slane potice. Potico navadno pečemo ob božiču in ob osebnih praznovanjih, saj z njo lahko nahranimo velike družbe. Lahko jo tudi zamrznemo.
Pekač potičnik je izdelan iz žgane gline, porcelana, emajlirane kovine ali kovine s teflonsko oblogo in drugih materialov. Potičnik je okrogle, rahlo konusne oblike, obodna stena je gladka ali rebrasta. Pri slednji so rebra postavljena navpično glede na dno potičnika. Potičnik ima ravno dno. V sredini potičnika je prirezan stožec, ki omogoča temeljno in edino obliko potice, to je v obliki kroga ali kolača s sredinsko luknjo, obratno konusne oblike. Najmanjše uporabne dimenzije potičnika: spodnji premer vsaj 14 cm. Potičniki iz žgane gline so lahko povezani z žico, kar poveča njihovo obstojnost.
Zunanji videz potice je enakomeren, čvrst, z gladko skorjo. Barva pečene potice je tipična za sladko testo (zlato-rjave barve). Videz potice na prerezu: skorja ne odstopa, polnilo (nadev) je enakomerno razporejeno, povezano in brez vmesnih lukenj. Ob pritisku je potica mehka in prožna.
A slovenskih potic je le pet, saj je v zaščiti zajamčene tradicionalne posebnosti navedenih pet različnih nadevov zaščitene slovenske potice. Potice so tako orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto. Slovenska potica se mora peči v posebnem pekaču, potičniku, ki ima obodno steno gladko ali narebreno z navpično stoječimi rebri, ravnim dnom, v sredini pa prirezani stožec. Podrobno specifikacijo pa si lahko ogledate na tem mestu.
Narava nam v vsakem letnem času ponudi raznovrstne pridelke. Tudi v zimskem času ponuja živila, ki jih naše telo takrat najbolj potrebuje. Če se ozremo v preteklost, v čas mladosti naših babic, vidimo, da so praznične decembrske jedi takrat pripravljali…
Več...
V pričakovanju cvetoče pomladi, prebujajočih zvončkov, narcis in ozelenelih travnikov nas vsako leto razveseli eden največjih slovenskih praznikov – velika noč. Praznik veselja in upanja je star slabih dva tisoč let in je v konkurenci številnih starodavnih običajev v precej…
Več...
Za večino prihaja najlepši čas v letu. Čas prijaznosti, povezanosti in tradicije. To je tudi čas, ko okrašene in obložene mize kar kipijo od obilja. Že stoletja ob tem času na sredini naše mize kraljuje potica. V Sloveniji smo njeno…
Več...