6.9.2018Prodorni Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, z drznostjo in kreativnostjo prepričljivo ruši standarde in poslovno klasiko kmetovanja v Sloveniji povzdiguje na povsem novo raven. Domača mikro kmetija niza, eno za drugo, kulinarične inovacije, 100-odstotno narejene iz slovenskih pridelkov in sestavin. »To je šele začetek, kaj vse še bo!« pravi.
Mnenju, da je slovensko kmetijstvo preveč razdrobljeno na mikro parcele in kmetije in da je v takšnih obsegih pričakovati le malo pravih možnosti in priložnosti za kmete ter za mlade kmetovalce, se ne pridružujejo vsi. Najbolj inovativni in podjetni menijo, da tovrsten pristop lahko zadržuje razvoj. Med njih se šteje tudi Matic Vizjak, nosilec naziva mladi inovativni kmet 2017, ki meni, da so za uspeh potrebni predvsem drznost, kreativnost in pogum. Ti so pravi motivatorji novih idej in za te potem – ni mejà!
Kmetija Vizjak, kot pove že družinski priimek, je kmetija z vizijo. Ta se osredotoča izključno na oskrbovanje s polnovredno in kakovostno hrano, vzporedno pa na skrb za ohranjanje kar največjega spoštovanja narave.
Na Vizjakovi kmetiji veliko dajo na tradicijo. Vsako jutro se, že desetletja, se prebujajo ob petju njihovega petelina. Ohranjajo stare etnološke načine pridelovanja in po večini delajo ročno. Z bližnjimi sosedi in prijatelji so v odličnih odnosih in marsikateri pridelek je plod skupnega dela, vzporedno z njim pa se ob pogledu na domače dobrine ustvarja tudi obilje veselja. Na kmetiji veliko dajo na tradicijo. Vsako jutro se, že desetletja, prebujajo ob petju domačega petelina. Ohranjajo stare etnološke načine pridelovanja in po večini delajo ročno. Z bližnjimi sosedi so dobri prijatelji in marsikateri pridelek je plod skupnega dela, vzporedno z njim pa tudi obilje veselja ob pogledu na domače dobrine. Na podeželju Šmarja pri Jelšah so resda krasni pogoji za uspevanje rastlin in zelenjave, saj jih obdaja gozd, napaja neoporečen potoček, dolino pod Kalvarijo pa hrani čist in svež zrak izpod Boča, a ključna je pozitivna energija domačinov. Prvi zapisi rodbine Vizjak segajo že v leto 1860.
Na kmetiji se ukvarjajo s štirimi različnimi branžami: čebelarstvom, pridelovanjem brezglutenske moke, pridelovanjem čilijev in zelenjave ter v zadnjih letih s predelovanjem dveh vin; sladkega roséja in polsladkega belega vina iz kombinacije vrhunskih vinskih sort in – čilija. Čilijevo vino (Chilli Wine) je poneslo glas s te male kmetije prek oceana, do Amerike. Marca 2017 so zanj, v sodelovanju s sosednjim vinogradništvom Kolar, v New Yorku prejeli kar tri odličja, na enem najbolj prestižnih ocenjevanj vin na svetu.
V čilijevem vinu ustvarja harmonijo šest vrst domačih čilijev: Lemon drop, aji cito, habanero lemon, cherry bomb, cayenne pepper, devil′s tongue.
Že kratek pogled na sogovornika pove veliko. V iskrivem modrem pogledu in urejeni podobi se skrivajo tiste sestavine, ki jo imajo tudi čiliji. Karakter. Plamen. Vztrajnost.
Matic Vizjak se je rodil v družini, ki živi za kmetijstvo. Vsak dan je v stalnem stiku z naravo in vsak dan prideluje, predeluje, ustvarja. Kmetovanje ima zapisano v DNK. V devetih letih je zamenjal devet poklicev, rojen je devetega januarja in številko 9 je umestil na svojo zadnjo inovacijo Chillino 9, eliksir iz čilija in vrhunskih belih sort vina. Delal je v turizmu, v gostinstvu, kot kuhar in natakar, vodja strežbe, receptor, bil je mornar, ukvarjal se je (in se še vedno) s športom, bil je reševalec iz vode in osebni trener, po duši pa ves čas ostaja kmet. V zadnjih treh letih se je razvil v enega najbolj proaktivnih mladih kmetov pri nas in konec leta 2017 je prejel tudi priznanje mladi inovativni kmet. Do svojega 22 leta je obiskal že vse kontinente in eno leto živel v Avstraliji. Vse njegovo znanje je zdaj združeno v osebnosti, ki utira pot razvoju novih pristopov v kmetovanju. Je kmet inovator in predvsem človek, ki živi za ljudi, naravo in Slovenijo.
Tik pred velikim dogodkom, že četrtim pravim čili festivalom, ki se bo odvil v soboto, 8. septembra, v Šmarju pri Jelšah, katerega eden glavnih pobudnikov je prav on, smo ga ujeli sredi množice čilijev, obarvanih v petdesetih odtenkih rumene, oranžne in rdeče barve. Sredi priprav na veliki dogodek, ki počasi prerašča v enega največjih tovrstnih v našem delu Evrope. Matica Vizjaka smo povprašali o njegovem pogledu na razvoj kmetijstva pri nas.
Kljub temu da z gospodom Šarcem pretekli teden na sejmu AGRA v svojih govorih nisva imela enakih pogledov na prednosti slovenskega kmetijstva, sam še vedno vztrajam pri svojem pogledu; prihodnost vsekakor NI v intenzivnem kmetijstvu, ampak v iskanju nišnih »high-end« izdelkih in storitvah, ki temeljijo na zgodbah o ohranjanju etnološke vrednosti za Slovenijo ter spodbujanju sožitja človeka (tudi nas kmetov) z naravo.
Moje mnenje je, da je poklic kmeta ravno na idealni točki. Ponovno, sicer počasi, a vztrajno, poklic kmeta pridobiva na ugledu. Kmetovanje je trendovsko. Vsem, ki bodo sedaj zajadrali ta val priložnosti, se za prihodnost ni bati. Trend oskrbe z zdravo in lokalno pridelano hrano se obrača nam v prid. Moj moto je preprost: »Kako boš vedel, da se ne da, če ne poskusiš?« Vsaka nova ideja je vredna zlata. V obeh možnostih razpleta, če se uresniči ali pa ne.
Človek ne more biti dovolj močno podkovan na vseh področjih. Nehvaležno se je opredeljevati, kje se splača, kako in kaj. Imamo različna izhodišča in vizije o razvoju. Prepričan sem, da se v vsakem sektorju najdejo izdelki, dovolj zanimivi za potrošnike; če se jim le produkt predstavi na pravi način. Male kmetije imajo možnost, da postanejo butične. V sodelovanju z drugimi, v povezovanju s skupnostjo, drug z drugim, z zadrugami je možna pot, da izdelek pride v prodajo in da pridobi tudi komercialno vrednost za kmetijo.
Kot sem že omenil, ljudje so željni inovativnih zgodb, drznih potez in novosti na vseh področjih. Ne bi opredeljeval nobene veje kmetijstva zgolj na presojo »se splača ali se ne«, saj se prav za vsak izdelek najde kupce. Formula, v katero neizmerno verjamem, je slednja: drugačno + zdravo + lokalno (slovensko) = prodaja = uspeh.
Inovativnost je pogumno in tudi drzno ustvarjanje novega. Vzemimo za primer nek sektor, kjer je poplava enakih proizvodov in med katerimi na prvi pogled ni bistvene razlike. Denimo iz klasike, 900-gramskega kozarca cvetličnega medu, litra sauvignona ali kilograma poltrdega sira lahko ustvariš nišno vejo izdelka, ki pa mora obdržati izvorno kakovost in namen.
Cvetlični med lahko postane kremni med s cimetom, ingverjem, kakavom … Vino postane vino s čilijem, čokolado … Siru se doda čili, poper, plesen, začimbe … Vsak od naštetih predstavlja nadgradnjo klasičnega produkta, ki je za potrošnike zanimiv. Sam z zanimanjem pričakujem, kdaj se bo spet nekdo spomnil česa ‘odbitega’. Mladi so danes povezani s svetom, imajo ta potencial! Skrajni čas je, ker so prej našteti dodatki že na poti v klasiko, so pasé (op. že doživeti). Vsaka nova ideja lahko dvigne vrednost osnovnemu produktu, od sto pa do nekaj 1.000 odstotkov vrednosti.
Kot velik ljubitelj čilijev in pekoče hrane sem seveda v razmišljanju o nečem novem, čili postavil visoko na prednostno lestvico. Nekega večera, po uspešno zaključenem čili festivalu v domačih Šmarjah, sva z očetom sedela pred hišo. Utrujena, a srečna in zadovoljna, s kozarčkom v roki. Kramljala sva o tem, kako uspešen je bil festival in kako je vse več in več ljubiteljev čilija. Govorila sva tudi o tem, kako neverjetno so ljudje v Sloveniji inovativni in pridni; kakšne čudovite izdelke s čilijem so prinesli na pokušino in ogled. Potem pa je eden od naju rekel – še danes ne veva, kdo: »Samo v VINO ga še nihče ni dal!« Spogledala sva se, odložila kozarce in brez besed poletela v vinsko klet (smeh). Dve leti sva mešala, razmišljala, poskušala. Za pomoč sva prosila sosede Kolarjeve, kjer domuje zelo priznani enolog Ivan Kolar. Uspelo nam je in ostalo je zgodovina. Dve družini – ena zmaga, smo takrat zapisali.
Chillino je najboljši primer butičnosti, o kateri sva maloprej govorila. Gre za 100-odstotno slovensko idejo iz 100-odstotno slovenskih sestavin. Je otrok našega čilijevega vina. Če sta nagrajeni čili vini, belo in rosé, mama in ata, kot rad rečem, je Chillino bambino, otrok. Ustekleničili smo ga v male 1,25-decilitrske stekleničke kot nek eliksir in ga izdali v številkah 6 (rosé) in 9 (beli). Ker prvi odpira šesti čut, drugi pa vas popelje v deveta nebesa. Tudi zato, ker sporoča, ko je čas za kratek oddih (čiliranje), 6 do 9 minut samo za tistega, ki ga pije. Celotna Chillino zgodba je butična, ustvarjena za trenutke po napornem dnevu posameznika. Je edinstven in vsak si stekleničko lahko odpre sam. Tržimo ga pod sloganom Chillino-more than vino, saj je res več kot vino, ker s sabo nosi zgodbo. Le da je zdaj že tako popularen, mi pa ga moramo še dostaviti v vseh 96 lokalov po Sloveniji.
Resnici na ljubo, rabimo tudi takšne pridelovalce, zato na njih ne smemo pozabiti. Ne glede na trende še vedno potrebujemo liter mleka v osnovni obliki kot tudi kilogram pšenične moke ali škatlo jajc. Vendar takšen način kmetovanja ni rentabilen za majhne kmetije z dvema hektarjema, kot je na primer tudi naša kmetija. Mi iščemo rešitve v butičnih izvedbah, za katere ne potrebujemo treh traktorjev in petdeset hektarjev zemlje.
https://kmetija-vizjak.si/
https://www.nasasuperhrana.si/clanek/vroc-pekoc-in-noro-zgoc-taksen-pac-je-cili/
kozjansko.info
Instagram: chillino_69
V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, v njih pa se nahaja devet vinorodnih okolišev, kjer pridelujejo vrhunska slovenska vina, ki imajo glede na lego svoje značilne posebnosti.Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem…
Več...
Na podlagi raziskovanja bogate tradicije preteklosti je slovenski etnolog Janez Bogataj Slovenijo razdelil na 24 gastronomskih regij. V vsaki od njih rastejo in se razvijajo uspešne gastronomske zgodbe, prepoznavne tudi v svetu.Slovenija na majhnem prostoru združuje zelo raznoliko in bogato…
Več...
Pravilna postrežba vina je izjemno pomembna, saj vpliva na njegov okus. Pripravili smo uporabne napotke za rokovanje z različnimi vrstami vina.Buteljko kakovostnega vina, ki jo kupimo ali prejmemo v dar, moramo znati tudi primerno postreči. To je pomembno za zadovoljstvo…
Več...
Odlična, že skoraj idilična, s soncem obsijana lega in raznolikost pokrajine v Sloveniji prinaša opojne okuse tradicionalnih dobrot in vrhunskih kapljic vina. Že naši predniki so s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da jih danes lahko prepoznamo in vse bolj…
Več...