Slovenska mikro kmetija, ki je že osvojila Ameriko

Prodorni Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, z drznostjo in kreativnostjo prepričljivo ruši standarde in poslovno klasiko kmetovanja v Sloveniji povzdiguje na povsem novo raven. Domača ekološka mikro kmetija niza, eno za drugo, kulinarične inovacije, 100-odstotno narejene iz slovenskih pridelkov in sestavin. »To je šele začetek, kaj vse še bo!« pravi.

Majhnost je priložnost za večjo drznost

Mnenju, da je slovensko kmetijstvo preveč razdrobljeno na mikro parcele in kmetije in da je v takšnih obsegih pričakovati le malo pravih možnosti in priložnosti za kmete ter za mlade kmetovalce, se ne pridružujejo vsi. Najbolj inovativni in podjetni menijo, da tovrsten pristop lahko zadržuje razvoj. Med njih se šteje tudi Matic Vizjak, nosilec naziva mladi inovativni kmet 2017, ki meni, da so za uspeh potrebni predvsem drznost, kreativnost in pogum. Ti so pravi motivatorji novih idej in za te potem – ni mejà!

Kmetija Vizjak
Kmetija Vizjak, Šmarje pri Jelšah. Foto: Arhiv Kmetija Vizjak.

Še malo, pa bodo praznovali 160 let!

Kmetija Vizjak, kot pove že družinski priimek, je kmetija z vizijo. Ta se osredotoča izključno na oskrbovanje s polnovredno in kakovostno hrano, vzporedno pa na skrb za ohranjanje kar največjega spoštovanja narave.

Tradicija, ki vzpodbuja inovacije

Na ekološki kmetiji veliko dajo na tradicijo. Vsako jutro se, že desetletja, se prebujajo ob petju njihovega petelina. Ohranjajo stare etnološke načine pridelovanja in po večini delajo ročno. Z bližnjimi sosedi in prijatelji so v odličnih odnosih in marsikateri pridelek je plod skupnega dela, vzporedno z njim pa se ob pogledu na domače dobrine ustvarja tudi obilje veselja. Na ekološki kmetiji veliko dajo na tradicijo. Vsako jutro se, že desetletja, prebujajo ob petju domačega petelina. Ohranjajo stare etnološke načine pridelovanja in po večini delajo ročno. Z bližnjimi sosedi so dobri prijatelji in marsikateri pridelek je plod skupnega dela, vzporedno z njim pa  tudi obilje veselja ob pogledu na domače dobrine. Na podeželju Šmarja pri Jelšah so resda krasni pogoji za uspevanje rastlin in zelenjave, saj jih obdaja gozd, napaja neoporečen potoček, dolino pod Kalvarijo pa hrani čist in svež zrak izpod Boča, a ključna je pozitivna energija domačinov. Prvi zapisi rodbine Vizjak segajo že v leto 1860. Danes na njihovem posestvu, po načelih neinvazivnega kmetijstva, prideluje že četrta generacija ekoloških kmetov.

Podjetni, pridni in drzni

Na kmetiji se ukvarjajo s štirimi različnimi branžami: čebelarstvom, pridelovanjem brezglutenske moke, pridelovanjem čilijev in zelenjave ter v zadnjih letih s predelovanjem dveh vin; sladkega roséja in polsladkega belega vina iz kombinacije vrhunskih vinskih sort in – čilija. Čilijevo vino (Chilli Wine) je poneslo glas s te male kmetije prek oceana, do Amerike. Marca 2017 so zanj, v sodelovanju s sosednjim vinogradništvom Kolar, v New Yorku prejeli kar tri odličja, na enem najbolj prestižnih ocenjevanj vin na svetu.

V čilijevem vinu ustvarja harmonijo šest vrst domačih čilijev:  Lemon drop, aji cito, habanero lemon, cherry bomb, cayenne pepper, devil′s tongue.

Čilijevo vino je inovacija iz Slovenije in prvo takšno vino na svetu. Foto: Arhiv Foto Club Šmarje pri Jelšah.

Iskrice v očeh in čiliji vsepovsod

Že kratek pogled na sogovornika pove veliko. V iskrivem modrem pogledu in urejeni podobi se skrivajo tiste sestavine, ki jo imajo tudi čiliji. Karakter. Plamen. Vztrajnost.

Matic Vizjak, mladi inovativni kmet 2017 in domači, ekološko pridelani čiliji s Kmetije Vizjak. Foto: Arhiv Kmetija Vizjak.

Matic Vizjak se je rodil v družini, ki živi za kmetijstvo. Vsak dan je v stalnem stiku z naravo in vsak dan prideluje, predeluje, ustvarja. Kmetovanje ima zapisano v DNK. V devetih letih je zamenjal devet poklicev, rojen je devetega januarja in številko 9 je umestil na svojo zadnjo inovacijo Chillino 9, eliksir iz čilija in vrhunskih belih sort vina. Delal je v turizmu, v gostinstvu, kot kuhar in natakar, vodja strežbe, receptor, bil je mornar, ukvarjal se je (in se še vedno) s športom, bil je reševalec iz vode in osebni trener, po duši pa ves čas ostaja kmet. V zadnjih treh letih se je razvil v enega najbolj proaktivnih mladih kmetov pri nas in konec leta 2017 je prejel tudi priznanje mladi inovativni kmet. Do svojega 22 leta je obiskal že vse kontinente in eno leto živel v Avstraliji. Vse njegovo znanje je zdaj združeno v osebnosti, ki utira pot razvoju novih pristopov v kmetovanju. Je kmet inovator in predvsem človek, ki živi za ljudi, naravo in Slovenijo.

Domači pridelovalci in ljubitelji čilija na vročem septembrskem dogodku

Čili festival
V Šmarju pri Jelšah bo letos 8. septembra že 4. pravi čili festival, ki ga obišče več tisoč obiskovalcev, tekmovalci pa se pomerijo v tekmovanju za 'Zlati habanero'. Foto: Arhiv Foto Club Šmarje pri Jelšah.

Tik pred velikim dogodkom, že četrtim pravim čili festivalom, ki se bo odvil v soboto, 8. septembra, v Šmarju pri Jelšah, katerega eden glavnih pobudnikov je prav on, smo ga ujeli sredi množice čilijev, obarvanih v petdesetih odtenkih rumene, oranžne in rdeče barve. Sredi priprav na veliki dogodek, ki počasi prerašča v enega največjih tovrstnih v našem delu Evrope. Matica Vizjaka smo povprašali o njegovem pogledu na razvoj kmetijstva pri nas.

Kaj menite o prihodnosti slovenskega kmetijstva in o možnostih za razvoj malih kmetij?

Kljub temu da z gospodom Šarcem pretekli teden na sejmu AGRA v svojih govorih nisva imela enakih pogledov na prednosti slovenskega kmetijstva, sam še vedno vztrajam pri svojem pogledu; prihodnost vsekakor NI v intenzivnem kmetijstvu, ampak v iskanju nišnih »high-end« izdelkih in storitvah, ki temeljijo na zgodbah o ohranjanju etnološke vrednosti za Slovenijo ter spodbujanju ekologije in sožitja človeka (tudi nas kmetov) z naravo.

Kaj menite o možnostih za mlade kmete? Nekateri vidite za ta segment velike priložnosti, drugi ne. Kako motivirati mlade kmete, da se aktivirajo in uresničijo nove ideje?

Moje mnenje je, da je poklic kmeta ravno na idealni točki. Ponovno, sicer počasi, a vztrajno, poklic kmeta pridobiva na ugledu. Kmetovanje je trendovsko. Vsem, ki bodo sedaj zajadrali ta val priložnosti, se za prihodnost ni bati. Trend oskrbe z zdravo in lokalno pridelano hrano se obrača nam v prid. Moj moto je preprost: »Kako boš vedel, da se ne da, če ne poskusiš?« Vsaka nova ideja je vredna zlata. V obeh možnostih razpleta, če se uresniči ali pa ne.

Verjamete v butičnost? Zakaj in kako se splača?

Človek ne more biti dovolj močno podkovan na vseh področjih. Nehvaležno se je opredeljevati, kje se splača, kako in kaj. Imamo različna izhodišča in vizije o razvoju. Prepričan sem, da se v vsakem sektorju najdejo izdelki, dovolj zanimivi za potrošnike; če se jim le produkt predstavi na pravi način. Male kmetije imajo možnost, da postanejo butične. V sodelovanju z drugimi, v povezovanju s skupnostjo, drug z drugim, z zadrugami je možna pot, da izdelek pride v prodajo in da pridobi tudi komercialno vrednost za kmetijo.

Kaj menite, da bi v Sloveniji še lahko gojili in v katero smer razvijali slovensko kmetijstvo?

Kot sem že omenil, ljudje so željni inovativnih zgodb, drznih potez in novosti na vseh področjih. Ne bi opredeljeval nobene veje kmetijstva zgolj na presojo »se splača ali se ne«, saj se prav za vsak izdelek najde kupce. Formula, v katero neizmerno verjamem, je slednja: drugačno + zdravo + lokalno (slovensko) = prodaja = uspeh.  

Kaj je za vas inovativnost?

Inovativnost je pogumno in tudi drzno ustvarjanje novega. Vzemimo za primer nek sektor, kjer je poplava enakih proizvodov in med katerimi na prvi pogled ni bistvene razlike. Denimo iz klasike, 900-gramskega kozarca cvetličnega medu, litra sauvignona ali kilograma poltrdega sira lahko ustvariš nišno vejo izdelka, ki pa mora obdržati izvorno kakovost in namen.

Cvetlični med lahko postane kremni med s cimetom, ingverjem, kakavom … Vino postane vino s čilijem, čokolado … Siru se doda čili, poper, plesen, začimbe … Vsak od naštetih predstavlja nadgradnjo klasičnega produkta, ki je za potrošnike zanimiv. Sam z zanimanjem pričakujem, kdaj se bo spet nekdo spomnil česa ‘odbitega’. Mladi so danes povezani s svetom, imajo ta potencial! Skrajni čas je, ker so prej našteti dodatki že na poti v klasiko, so pasé (op. že doživeti). Vsaka nova ideja lahko dvigne vrednost osnovnemu produktu, od sto pa do nekaj 1.000 odstotkov vrednosti.

Čili
Vsak izdelek lahko nadgradimo. Čili na Kmetiji Vizjak ni le mala pekoča paprika, je sestavina, iz katere so ustvarili že: kremni med s čilijem, prvo uradno pikantno vino na svetu in enajst vrst omak iz čilija. Foto: Lidija Vajdič

Kateri pa so izdelki z vaše kmetije, ki izstopajo v tem pogledu?

Kot velik ljubitelj čilijev in pekoče hrane sem seveda v razmišljanju o nečem novem, čili postavil visoko na prednostno lestvico. Nekega večera, po uspešno zaključenem čili festivalu v domačih Šmarjah, sva z očetom sedela pred hišo. Utrujena, a srečna in zadovoljna, s kozarčkom v roki. Kramljala sva o tem, kako uspešen je bil festival in kako je vse več in več ljubiteljev čilija. Govorila sva tudi o tem, kako neverjetno so ljudje v Sloveniji inovativni in pridni; kakšne čudovite izdelke s čilijem so prinesli na pokušino in ogled. Potem pa je eden od naju rekel – še danes ne veva, kdo: »Samo v VINO ga še nihče ni dal!« Spogledala sva se, odložila kozarce in brez besed poletela v vinsko klet (smeh). Dve leti sva mešala, razmišljala, poskušala. Za pomoč sva prosila sosede Kolarjeve, kjer domuje zelo priznani enolog Ivan Kolar. Uspelo nam je in ostalo je zgodovina. Dve družini – ena zmaga, smo takrat zapisali.

Čilijevo vino Kmetije Vizjak in Vinogradništva Kolar je na tekmovanjih v Združenih državah Amerike prejelo zlato in srebrni medalji, v konkurenci več kot 4.000 vzorcev in 600 vinogradnikov! Foto: Matic Javornik, Arhiv Kmetija Vizjak.

Vaša zadnja inovacija je CHILLINo – kakšna posebnost pa se skriva v njem?

Chillino je najboljši primer butičnosti, o kateri sva maloprej govorila. Gre za 100-odstotno slovensko idejo iz 100-odstotno slovenskih sestavin. Je otrok našega čilijevega vina. Če sta nagrajeni čili vini, belo in rosé, mama in ata, kot rad rečem, je Chillino bambino, otrok. Ustekleničili smo ga v male 1,25-decilitrske stekleničke kot nek eliksir in ga izdali v številkah 6 (rosé) in 9 (beli). Ker prvi odpira šesti čut, drugi pa vas popelje v deveta nebesa. Tudi zato, ker sporoča, ko je čas za kratek oddih (čiliranje), 6 do 9 minut samo za tistega, ki ga pije. Celotna Chillino zgodba je butična, ustvarjena za trenutke po napornem dnevu posameznika. Je edinstven in vsak si stekleničko lahko odpre sam. Tržimo ga pod sloganom Chillino-more than vino, saj je res več kot vino, ker s sabo nosi zgodbo. Le da je zdaj že tako popularen, mi pa ga moramo še dostaviti v vseh 96 lokalov po Sloveniji. 

Chillino je več kot vino, pravi Matic Vizjak. Je eliksir iz vina in čilijev, za učinkovit kratek oddih. Male 1,25-decilitrske stekleničke so izdali v dveh različicah, 6 in 9. Foto: Manca Jevšček, Arhiv Kmetija Vizjak.

Kaj bi predlagali kmetom, ki vrednotijo svoje kmetovanje, denimo samo na en pridelek in čakanje na vreme oziroma letino. Kaj je tisto ‘nekaj več’?

Resnici na ljubo, rabimo tudi takšne pridelovalce, zato na njih ne smemo pozabiti. Ne glede na trende še vedno potrebujemo liter mleka v osnovni obliki kot tudi kilogram pšenične moke ali škatlo jajc. Vendar takšen način kmetovanja ni rentabilen za majhne kmetije z dvema hektarjema, kot je na primer tudi naša kmetija. Mi iščemo rešitve v butičnih izvedbah, za katere ne potrebujemo treh traktorjev in petdeset hektarjev zemlje.  

Viri:

https://www.chilli-wine.com/si/
https://kmetija-vizjak.si/
https://www.nasasuperhrana.si/clanek/vroc-pekoc-in-noro-zgoc-taksen-pac-je-cili/
kozjansko.info
Chillino 69 fb
Instagram: chillino_69 

Slovenska mikro kmetija, ki je že osvojila Ameriko
5 (100%) št. ocen: 4


Sorodni članki

Slovenija v enem glavnih kulinaričnih vodnikov!

Čeprav so slovensko kulinarično ponudbo že v preteklosti ocenjevali, je organizacija Gault & Millau nedavno na naš trg vstopila tudi s slovenskim podjetjem. Pripravili bodo mednarodni gurmanski vodnik za Slovenijo, ki ocenjuje kulinarično ponudbo v naših krajih. Vodenje podjetja Gault…

Več...

Ekološka pridelava

V iskanju boljše hrane vse večji pomen v našem prostoru pridobiva naravna pridelava. Nekateri se posvetijo sestavinam in izvoru živil, drugim prisegajo na večjo raznovrstnost, tretji pa v prehrani izločajo določena živila. Strokovnjaki pa so enotni, da prehrana pomembno vpliva…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati? Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in…

Več...

Bliža se prva pomladna setev

Kmalu bo konec zime in zopet bo čas za začetek dela na naših vrtičkih. Kot nam je pred časom zaupala mojstrica ekološkega vrtičkarstva Jerneja Jošar, je ta prva faza sezone ključna. Ob dobro zastavljenem načrtu se nam namreč skozi sezono…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem