Slovenska hrana je varna

Čeprav imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami v EU bistveno manj zaposlenih na področju zagotavljanja varne hrane in krme, odgovorne službe svoje delo opravljajo zelo dobro. To dokazuje dejstvo, da je Slovenija doslej prejela izjemno malo priporočil Urada za hrano in veterinarstvo Evropske komisije. Slovenska hrana je varna.

V Sloveniji imamo enega najboljših evropskih sistemov kontrole varnosti hrane

V RS je Urad za hrano in veterinarstvo Evropske komisije od začetka pristopnih pogajanj (1998) do danes izvedel 39 presoj sistema uradnega nadzora, od tega je bilo 30 presoj izvedenih po pristopu Slovenije Evropski uniji. Urad za hrano in veterinarstvo ob zaključku vsake revizije izda priporočila in spremlja njihovo realizacijo.

Graf: Število in stanje realizacije priporočil, izdanih državam članicam v okviru presoj Urada za hrano in veterinarstvo Evropske komisije

Iz grafa je razvidno, da je Slovenija glede na celotno število izdanih priporočil na tretjem mestu. Po številu priporočil v izvajanju je na drugem mestu, medtem ko je glede še nerealiziranih priporočil celo na prvem mestu, kar nedvomno dokazuje visoko stopnjo učinkovitosti izvajanja uradnega nadzora.

Evropska skupnost je uveljavila sistem zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter varovanja okolja, zato njena zakonodaja državam članicam nalaga vzpostavitev in izvajanje učinkovitega sistema zagotavljanja varne hrane v celotni verigi, po načelu “od vil do vilic”. To vključuje vse procese pridelave, predelave, distribucije, vključno z zagotavljanjem varne krme in zdravja živali ter dobrega počutja živali.

Država mora določiti, kateri organ je pristojen za izvajanje nadzora, ki mora biti nepristranski in učinkovit ter imeti zadosti virov za pravilno opravljanje svojih dolžnosti. Organ za izvajanje nadzora v Republiki Sloveniji je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (IVHVVR), ki deluje v okviru Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Za to, da krma in živila v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje, so odgovorni nosilci dejavnosti, vsak v okviru tistih dejavnosti, ki jih izvaja. Nosilci živilske dejavnosti morajo imeti v ta namen vzpostavljene notranje kontrole po principu HACCP (Hazard analysis and critical control points) in izpolnjevati tudi druge zahteve iz zakonodaje glede sledljivosti, kakovosti in poštenih praks. Vsi nosilci dejavnosti morajo biti registrirani za dejavnosti, ki jih izvajajo pri pristojnem organu − IVHVVR.

Naloga IVHVVR kot nadzornega organa je, da spremlja stanje in odkriva ali nosilci živilske dejavnosti izpolnjujejo zahteve zakonodaje o krmi in živilih v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Na letni ravni se odvzame več kot 7.000 vzorcev živil na trgu ali živil, namenjenih na trg, in izvede okoli 15.000 analiz v uradnih laboratorijih. Dodatno se izvede več kot 400.000 preiskav in diagnostičnih testov v primarni proizvodnji in v fazi predelave živil.

V letnem planu rednega dela je določena pogostost nadzora nad nosilci dejavnosti na dva načina:

1. kot je predpisana v sektorski zakonodaji (primer je nadzor na mejnih vstopnih točkah, v obratih za klanje živali, v obratih rastlinskega reprodukcijskega materiala …),

2. glede na kriterije tveganja, ki so določeni za vsako skupino dejavnosti posebej.

Poleg rednih nalog nadzora IVHVVR izvaja tudi izredne naloge nadzora:

1. za obvladovanje tveganj, ki se odkrijejo v spremljanjih, ki jih izvaja IVHVVR,

2. po prejetju sporočil o tveganjih in neskladnostih iz drugih držav EU (RASFF, Traces, Kontaktne točke, neposredna sporočila CA drugih držav članic),

3. ob sporočilih nosilcev dejavnosti o tveganjih, ki jih odkrijejo v okviru lastnih kontrol,

4. glede na prijave državljanov, sporočila medijev itd.

Sistem zagotavljanja varne hrane v R Sloveniji mora biti primerljiv tudi s sistemi v tretjih državah, saj je izvoz živil, rastlin in živali mogoč samo z posebnimi garancijami države, ki se za vsako pošiljko posebej izdajo na posebnih spričevalih oziroma certifikatih. Na letni ravni je izdanih več kot 12.000 takšnih garancij.

Sistem zagotavljanja varne hrane vključuje več udeležencev z določeno vlogo in pristojnostjo, skupaj pa si delijo soodgovornost. Pomembno področje sistema zagotavljanja varne hrane in krme je tudi komuniciranje in obveščanje o tveganjih javnosti.