Slovenska akvakultura in sladkovodne ribe | Ribe | Vrste proizvodov

Slovenska akvakultura in sladkovodne ribe

Akvakultura zajema vzrejo rib in vseh drugih organizmov v vodi, voda pa prekriva večji del našega planeta. Ribe in drugi organizmi iz vode ter njihovi proizvodi so eden od glavnih virov zdravih beljakovin in maščob v prehrani ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) priporočata večjo porabo rib v prehrani. Danes s proizvodi iz akvakulture v Evropski uniji pokrivamo 20 odstotkov svojih potreb po tovrstnih proizvodih. V zadnjih petdesetih letih se je poraba rib na prebivalca podvojila.

Proizvodi iz ribištva in akvakulture so pomemben vir beljakovin in ključni element zdrave prehrane. To zlasti velja za povprečnega Evropejca, ki na leto zaužije 24,9 kg rib ali morskih sadežev (6 kg več kot v drugih delih sveta). Vendar pa se poraba v Evropski uniji močno razlikuje, in sicer obsega od 5,3 kg na osebo na Madžarskem do 56,8 kg na osebo na Portugalskem. Slovenci pojemo povprečno 11,2 kg rib na leto, kar nas še vedno uvršča na rep lestvice porabnikov beljakovin iz vode (vir: Ribiški sklad).

Ribe so živilo, ki je bogato z beljakovinami, nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so omega 3 esencialne maščobne kisline, vsebujejo tudi vitamine in minerale (vir: prehrana.si).

V domačih ribarnicah najdemo dve vrsti rib iz svoje bližine. Morske, ki so ujete v morju ali vzrejene v ribogojnici, ter sladkovodne, ki so vzrejene v ribogojnici.

Slovensko ribogojstvo

Za predstavitev področja smo se obrnili na specialista za ribogojstvo pri JSKS (javna služba kmetijskega svetovanja), mag. Miha Štularja.

Miha Štular
mag. Miha Štular, specialist za ribogojstvo pri JSKS

Koliko je danes v Sloveniji ribogojnic, koliko od tega sladkovodnih?

Po podatkih iz Registra objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, imamo v Sloveniji trenutno v Register vpisanih 337 objektov akvakulture in komercialnih ribnikov. Od tega je 27 morskih objektov akvakulture, ostali pa so sladkovodni. Podatki zajemajo tako ribogojce, ki gojijo ribe zgolj za lastne potrebe ali se ukvarjajo z ribogojstvom kot osnovno ali dopolnilno gospodarsko dejavnostjo, kot tudi ribiške družine, ki imajo plemenske jate rib in gojijo ribe za poribljavanje odprtih voda (MKGP-SIRIS, 2018).

So med njimi katere, ki posebej izstopajo?

Najbolj zanimive so družinske ribogojnice, kjer so v delo vpeti družinski člani različnih generacij. Ribogojstvo je namreč delovno intenzivno, delovni čas pa je močno odvisen od okoljskih dejavnikov. V času neurja denimo, mora ribogojec bdeti nad ribogojnico ne glede na to, ali je to sredi noči, za praznike ali pa v času njegovega dopusta. Družinske ribogojnice so v tem primeru bolj prilagodljive. Zanimive so tudi ribogojnice, ki so ozko usmerjene v pridobivanje in prodajo iker in mladic, kar zahteva veliko znanja in izkušenj, spet druge pa so usmerjene v predelavo rib v ribje izdelke, s čimer obogatijo svojo ponudbo ter ustvarijo višjo dodano vrednost tem izdelkom.

Koliko rib pridelamo na letnem nivoju?

V letu 2016 se je po podatkih SURS-a skupno vzgojilo približno 1162 ton sladkovodnih vrst rib. Hladnovodnih rib se je vzgojilo približno 946 ton, od tega največ šarenk, kar približno 833 ton. Toplovodnih vrst rib se je v letu 2016 vzgojilo približno 216 ton, od tega največ krapov, in sicer približno 150 ton. Dejanska količina vzgojenih sladkovodnih rib je večja, saj vsi ribogojci ne sporočajo podatkov o količinah vzgojenih rib Statističnemu uradu Slovenije (vir: Ribiški sklad).

Kako poteka ribogojstvo, kako prodaja?

Tehnologija gojenja na primeru postrvi šarenk temelji na kupljeni krmi, večina slovenskih ribogojnic goji postrvi od mladice do konzumne velikosti (250-300 gramov v povprečju), mladice kupujejo pri specializiranih ribogojcih, ki imajo lastno plemensko jato in od nje pridobivajo ikre. Celoten proces od ikre do konzumne velikosti traja do približno 18 mesecev, odvisno od okoljskih dejavnikov. V Sloveniji večina ribogojnic ribe goji v klasičnih pretočnih betonskih bazenih, počasi se uvajajo nove tehnologije zaprtih recirkulacijskih sistemov, kjer se voda večkrat uporabi. V večini primerov (manjše ribogojnice) ribeprodajajo na lokalnem trgu, večje ribogojnice pa ribe prodajajo tudi veletrgovcem.

Katere so težave in katere priložnosti so še neizkoriščene?

Priložnosti so vsekakor v zaščiti porekla slovenskih rib ter v predelavi rib v ribje izdelke, s čimer se ustvari dodana vrednost ter posledično doseže boljša prodajna cena teh izdelkov. Težave pa so predvsem v pridobivanju ustreznih upravnih dovoljenj za ribogojsko dejavnost (pravnomočno gradbeno dovoljenje za izgradnjo ribogojnice, vodno dovoljenje), ti postopki so dolgotrajni, v nekaterih primerih pa izgradnja ribogojnice sploh ni mogoča. Problem so tudi zakonski in podzakonski akti, izpostavil bom samo Uredbo o Qes, ki ribogojcem v času nizkih vodostajev, ki so vse pogostejši, omejuje ali celo prepoveduje uporabo vode.

Katera so vaša priporočila?

V Sloveniji večina ribogojnic pokriva potrebe lokalnega povpraševanja, kar je pozitivno, saj v tem primeru ribogojec lahko bolje proda svojo ribo, kupec pa ima zagotovilo, da gre res za ribo, vzgojeno v lokalnem območju. Zato je seveda pomembno spodbujati nakup rib pri lokalnih ribogojcih.

Kako pa vemo, da v ribarnici kupujemo slovensko ribo?

Za zdaj še nimamo podlage, da bi tudi ribe prišle v shemo Izbrana kakovost. Ribe se na trgovskih policah prodajajo skupaj z deklaracijo, na kateri je označeno poreklo.

Povejte še, kako pogosto sami jeste ribe? Katere so vaše najljubše?

Najljubše so mi postrvi. Najboljši je pečen ali pa vroče dimljen file postrvi. Glede pogostosti uživanja pa je odvisno do letnega časa, trudim se, da čim večkrat, k temu pa navajam tudi svoje otroke.

Ribištvo je dejavnost, ki zajema ribolov, akvakulturo ter predelavo in trženje rib in ribiških proizvodov. Po standardni klasifikaciji dejavnosti v Republiki Sloveniji se ribištvo deli na morsko ribištvo, sladkovodno ribištvo, gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov ter na predelovalno dejavnost, in sicer predelavo in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. Akvakultura je vzreja vseh vodnih organizmov in zajema tako vzrejo sladkovodnih organizmov kot vzrejo morskih organizmov (marikulturo). Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predelava in trženje sta del ribiške dejavnosti, ki ribam in ribiškim proizvodom dajeta dodano vrednost in zagotavljata potrošnikom kakovostne proizvode. Slovenija ima le nekaj obratov, katerih izključna dejavnost je predelava in trženje rib tako morskih kot sladkovodnih. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je odobrenih 24 obratov, ki se ukvarjajo z ribiškimi proizvodi. Gre predvsem za mala podjetja ter eno večje podjetje. S trženjem ribiških proizvodov se ukvarjajo tudi registrirani obrati – to so ribarnice, poleg tega pa se s trženjem ukvarjajo tudi nekateri ribiči. Vsekakor je dejavnost pomembna za slovenski trg, ki je tako preskrbljen s kvalitetnimi ribiškimi proizvodi.  (vir: Ribiški sklad RS)


Sorodni članki

Kako poskrbeti za varno uživanje rib?

Ribe so pomemben del naše prehrane, vendar pa je potrebno pri rokovanju z njimi upoštevati nekatere smernice in priporočila. Ribje meso se namreč hitro kvari, če z njim ne ravnamo pravilno. Dobro je, da so ribe vsaj enkrat tedensko na…

Več...

Zakaj izbrati slovenske ribe in kje dobimo sveže?

Odločitev za slovenske ribe je modra tako z vidika njihove hranilne sestave kot zaradi kratke poti do vašega krožnika. Preverite nasvete glede uživanja rib, smernice, kako prepoznati njihovo svežino, ter se seznanite s ključnimi nasveti za varno rokovanje. Pripravili smo…

Več...

Napotki za filiranje ribe

Naučite se filirati ribo sami, saj jo tako lahko porabite za več jedi. Z malo truda in spretnosti vam bo zagotovo uspelo! Na koncu je dodan tudi video filiranja, ki ga opravi chef Uroš Štefelin.Pri nakupu rib se je najbolje…

Več...

Začela se je promocijska kampanja o prednostih lokalne ribje hrane

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo začeli z nacionalno generično kampanjo za promocijo lokalnega ribištva, s katero bomo ozaveščali pozitivnih vidikih uživanja rib ter o kakovosti, svežini in pestrosti izbire lokalnih rib in školjk, ki so dostopne po…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem