Slovenija povzema korake v svetovnem čebelarstvu

Kje je slovensko čebelarstvo danes?

Glede organiziranosti, prenosa znanja na mlade, ozaveščenosti ljudi o pomenu čebel ter v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami smo slovenski čebelarji v svetovnem merilu zelo visoko. Ponosni smo tudi na našo tradicijo, čebelnjake in AŽ-panje, ki so naša posebnost, kot tudi na našo avtohtono pasmo kranjsko čebelo, ki je v svetu prepoznana kot najbolj mirna. Zaradi vsega tega je Slovenija v zadnjem obdobju vse bolj prepoznana tudi kot čebelarsko turistična destinacija. Mnogo turistov, ki prihajajo v Slovenijo, želi poleg naših glavnih turističnih znamenitosti obiskati tudi vsaj enega čebelarja, ki ima vzpostavljen čebelarski turizem.

Seveda pa slovensko čebelarstvo ni brez problemov. Imamo področja, kjer imamo določene težave in jih želimo v prihodnje zmanjšati ali odpraviti. Tu imam v mislih globalne spremembe, ki močno vplivajo na čebelarske letine, intenzivno kmetijstvo ter zdravstveno varstvo čebel, ki od čebelarjev zahteva veliko znanja in izkušenj in posledično prevelike padce čebeljih družin – zlasti preko zime, kar ima velik vpliv na ekonomiko čebelarjenja.

Pred kratkim ste bili imenovani za predsednika sveta za čebelarstvo. Kakšno vlogo ima ta svet? 

Svet za čebelarstvo je posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obravnava raznovrstne teme s področja čebelarstva, ki potrebujejo širšo obravnavo in pomembne odločitve. Svet aktivno sodeluje pri pripravah programov ukrepov v čebelarstvu, pri spremembah zakonodaje ter pri obravnavi in reševanju aktualnih problematik v čebelarstvu.

Kakšne možnosti za razvoj ima slovensko čebelarstvo v prihodnje?

Slovensko čebelarstvo ima veliko možnosti na mnogih področjih. Imamo veliko čebelarskega znanja, ki izvira iz naše tradicije, organiziranosti in specifične tehnologije čebelarjenja. To znanje lahko ponudimo v obliki izobraževanja tudi tujcem, ki jih to zanima in bi želeli svoje čebelarsko znanje še nadgraditi oziroma razširiti. Veliko možnosti imajo tudi naši vzrejevalci matic. Poleg tega se nahajamo na območju, od koder izvira kranjska čebela, ki je v svetu druga najbolj razširjena čebelja podvrsta. V zadnjem obdobju se vse bolj razvija tudi področje čebelarskega turizma. To so naši glavni potenciali, ki bi jih bilo smiselno v prihodnje še bolje izkoristiti. Menim, da bo prav razglasitev svetovnega dneva čebel čebelarjem, ki delujejo znotraj teh področij, dodala nov, svež zagon.

Čestitamo vam za nedavno imenovanje za podpredsednika Apimondia. Kakšno vlogo ima ta organizacija v svetu in za kaj se zavzemate znotraj nje?

Zahvaljujem se za čestitko.
Apimondia je mednarodna čebelarska organizacija, ki združuje 118 čebelarskih organizacij s celega sveta. Deluje od leta 1893. Organizira številne dogodke po vsem svetu na različne teme s področja čebelarstva (biologija čebel, zdravstveno varstvo čebel, ekonomika, tehnologija in kvaliteta čebeljih pridelkov, čebelarjenje v državah v razvoju, opraševanje in apiterapija). Največji dogodek pod njenim okriljem je kongres APIMONDIA, ki je poteka vsaki dve leti. Glavna naloga organizacije je povezovanje strokovnjakov s področja čebelarstva, prenos znanja in reševanje aktualnih problematik v čebelarstvu v različnih delih sveta. Sam se v okviru Apimondie zavzemam za boljšo ozaveščenost javnosti o pomenu čebel, za večji prenos znanja od strokovnjakov do čebelarjev in za izboljšanje pogojev za lažje preživetje čebel in čebelarjev.

Združeni narodi bodo te dni razglasili na pobudo Slovenije svetovni dan čebel. Kaj to pomeni za Slovenijo in kaj to pomeni vam, zavednemu čebelarju? 

Izredno sem vesel, da bo do razglasitve končno prišlo. Na začetku poti, ko je bila izražena ideja, da bi 20. maj postal svetovni dan čebel, se nisem zavedal, da bo pot tako dolga. Zato sem sedaj še toliko bolj vesel, da smo skoraj na koncu.

Za Slovenijo bo razglasitev nedvomno pomenila veliko priznanje in povečanje ugleda v mednarodni javnosti. Slovenija bo pridobila na ugledu kot država, ki se zaveda pomena čebel in deluje v smeri, da bi njihov pomen prepoznala tudi širša mednarodna javnost. Le tako bomo v prihodnje pogoje za preživetje čebel na Zemlji lahko izboljšali, da bodo čebele lažje preživele in se uspešneje soočale z vsemi problemi, ki jih obkrožajo. Kot čebelar bom po razglasitvi še bolj ponosen, da čebelarim in da s tem opravljam nalogo, ki je pomembna za širšo skupnost.

Povejte, kako pogosto pa sami uživate med? Kako si ga najraje pripravite?

Največ ga v naši družini pojemo namazanega na kruhu, več ob sobotah in nedeljah, ko je za zajtrk dovolj časa. Uporabljamo ga še kot sladilo v čaju, pogosto pa ga žena in tašča uporabita tudi pri peki peciva. Smo relativno veliki porabniki medu, kar ni težava, saj ga dovolj pridelamo v lastnem čebelarstvu.

Portal Naša super hrana je osrednji kanal promocije slovenske hrane na spletu, bere ga veliko Slovencev. Kaj bi jim želeli sporočiti preko naše super hrane? 

V Sloveniji imamo večinoma možnost, da si določen del hrane zagotovimo iz naše neposredne okolice. Predlagam, da to v prihodnosti še bolje izkoristimo. Za posamezne izdelke (med, sadje, zelenjavo …) najdimo lokalne proizvajalce, dobavitelje, z njimi vzpostavimo pristen odnos in si na ta način zagotovimo najkvalitetnejšo hrano. Pri izbiri hrane v trgovini še več pozornosti namenimo njenemu poreklu in kvaliteti. Zavedati se moramo, da ima hrana velik vpliv ne samo na naše počutje, ampak tudi na naše zdravje. Zato je zelo pomembno katero hrano uživamo.

Zanimivost:

V Sloveniji je dovoljeno čebelariti samo s kranjsko čebelo, ki jo čebelarji zaradi izrazite sive barve na obročkih, ljubkovalno imenujejo kranjska sivka. Slovenska čebela je torej siva in ne rumena.

Foto: osebni arhiv dr. Peter Kozmus