Slovenci, jejmo več (slovenskih) jagod!

Kaj človeku na vrel poletni dan lepše poboža grlo kot pravkar utrgana sočna jagoda? Pridelava in potrošnja tega žlahtnega sadeža sta tako kot po svetu tudi pri nas v porastu, o čemer najbolje priča podatek, da smo ga še leta 2013 pridelovali na dobrih 93 hektarjih obdelovalne površine, leta 2015 pa že skoraj na 112. A prostora na slovenskem krožniku je kljub temu v resnici še kar nekaj: Slovenci namreč na leto pojemo 1,1 kilograma jagod na prebivalca, kar nas uvršča precej na rep evropske primerjalne lestvice. Za ponazoritev dodajmo, da tako Finci kot Italijani zmažejo celih 5 kilogramov na prebivalca, na Norveškem pa na posebej sladkosnedno leto bojda tudi do 7!

Če bomo Vikinge pri tej številki kdaj ujeli, nam bo telo za to vsekakor hvaležno. 100 gramov jagod sicer vsebuje zgolj nekaj čez 30 kalorij, a so te kalorije odličen vir vitamina C in zelo dober vir mangana. Za povrh pa so študije uživanje jagod povezale z nižanjem tveganja za vnetja, raka in smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Slovenska je čudovita

Seveda pa niso vse jagode enako zdrave. “Slovenskega kupca bi pozvala, naj s svojimi odločitvami vpliva na splošni dvig kakovosti jagod na slovenskem trgu!” je neposredna Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. “Slabo robo, ki je tudi na naših policah ne primanjkuje, mora potrošnik preprosto zavrniti.”

Po mnenju gospe Brence je slovenska jagoda čudovita jagoda. Ker je Slovenija dežela kratkih razdalj, imajo naše jagode veliko prednost, saj se tiste zjutraj obrane zvečer že lahko znajdejo na kupčevem krožniku. “Odlično spričevalo slovenski jagodi podeljuje tudi naše podnebje, ki ji s svojimi nekoliko hladnejšimi nočmi omogoča vrhunsko kakovost. Za povrh pa je pri nas dovoljeno uporabljati občutno manj fitofarmacevtskih sredstev kot v tujini.”

Alenka Brence zelo pohvalno gleda na slovenske pridelovalce, ki so pred leti večinoma napravili ključni preobrat od najbolj donosnih k najboljšim in najokusnejšim sortam jagod. “To je bila odlična odločitev. Zakaj bi tekmovali z neprimerno večjimi italijanskimi plantažami, bistveno bolj obdelanimi s fitofarmacevtskimi sredstvi, potem pa pričakovali, da nam bo slovenski kupec za skoraj isti proizvod lojalno plačeval višjo ceno?”

Najdimo lokalnega pridelovalca

S tem pa se seznam razlogov za nakup slovenskih jagod še ne izčrpa. “Jagode v Sloveniji najpogosteje pridelujemo dve rodni leti, v tujini pa eno rodno leto,” ga dopolnjuje Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. “Po drugi rodnosti nasad izkrčimo in preselimo na drugo lokacijo. V tujini jagode gojijo pretežno na isti površini in pred sajenjem uporabljajo sredstva za razkuževanje tal, ki v Sloveniji nikoli niso bila dovoljena.”

Seveda bi bilo krivično zanikati, da tudi v tujini marsikje pridelujejo zelo kakovostne jagode. A gospa Koron obenem poudarja potrebo po ozaveščenju dejstva, da so uvožene jagode pogosto nabavljene šele po tem, ko so bile že nekaj dni na borzi in jim je zaradi padca vsebnosti pomembnih snovi in obstojnosti dovolj padla cena. Tudi zato je toliko bolj pomembno, da se kupec pred nakupom čim temeljiteje prepriča o kakovosti sadeža.

Po besedah Alenke Brence se nam še kako povrne trud pri iskanju lokalnega pridelovalca, ki je vreden našega zaupanja. “Pri jagodah se je treba zavedati nečesa: trgovine in kupci si ne želijo enakih lastnosti sadeža! Trgovina si želi stabilno in čvrsto jagodo, ki bo lahko čim dalj stala na polici. Kupce pa seveda zanima sladka, zdrava in sočna jagoda, ki se kar raztopi v ustih. Ti dve želji sta pogosto precej nezdružljivi, zato bi kupca pozvala, da mu vsaj pri jagodah okus bolj diktirajo naši najboljši pridelovalci kot trgovci!”


Sorodni članki

Najslajša je jagoda, ki je popolnoma dozorela na rastlini, se lesketa, ima neovenelo čašo in vabi z mikavno aromo

V socialnih omrežjih smo že zasledili posnetke pridnih gospodinj z letošnjo jagodno marmelado. Kako prepoznati prave, slastne slovenske jagode smo vprašali dr. Darinko Koron, strokovno raziskovalno sodelavko na Oddelku za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Bodite pozorni: če ob vabljivi stojnici…

Več...

Češnje "pokajo" od zdravja

Sezona češenj je kratka, a sladka. Tudi vi spadate med tiste, ki vsako leto komaj čakajo, da bodo lahko zobali te sočne rdečke? Češnje niso samo okusne, ampak tudi izjemno zdravju koristne. Majhno drevesce si vrtičkarji lahko omislite tudi na…

Več...

Jabolka - jih res poznamo in cenimo dovolj? Sorte jabolk.

Letak - Zakaj sveže, lokalno jabolko z znakom "izbrana kakovost Slovenija"? [PDF] Jabolčne rožice z listnatim testom in skutno kremoPokapljamo s sokom, ki so ga izpustila jabolka in pečemo še 15 minut, da se robovi zlato zapečejo. Ob začetku 2018…

Več...

Slive – kraljice poznopoletnega časa

Lahko so suhe kot odvajalo, sveže kot hrana za možgane, gurmani prisegajo na kombinacijo s siri, v solati in še kaj… slive. Sezona slastnih sliv je že v polnem zamahu, z njimi pa se bomo lahko sladkali še vse do…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem