Slovenci bi morali še bolj posegati po naši kakovostni hrani

Vsi se strinjamo, da z nakupom lokalno in ekološko pridelanih živil skrbimo za svoje zdravje, podpiramo domačega slovenskega kmeta in prispevamo k ohranjanju narave. Se strinjate, da v Sloveniji, glede na velikost naše dežele, lokalno pomeni pravzaprav slovensko?

Absolutno se strinjam in Slovenci bi morali še bolj posegati po naši kakovostni hrani, ko veš, kaj ješ.

Pri jabolkih in blagovni znamki Slodar ste se odločili za integrirano pridelavo. Lahko pojasnite razliko med integrirano in ekološko pridelavo in zakaj se niste odločili za slednjo?

Moram vas popraviti. Skoraj 40 let smo bili zavezani integrirani pridelavi, od lani naprej pa imamo že 3 ha eko jabolčnih nasadov. V roku dveh let bomo prisotni v prodaji z eko jabolki, eko 100-% jabolčnim sokom in eko jabolčnim kisom. Eko nasade bomo širili tudi v prihodnje, ko bomo menjali amortizirane obstoječe nasade.

Trend ekološko ozaveščenih potrošnikov v Sloveniji je v porastu. Ali s svojo ekološko blagovno znamko lahko sledite večjemu povpraševanju po ekoloških izdelkih in na kakšen način? Z vključevanjem novih kmetij ali s povečevanjem kapacitet obstoječih?

Veseli smo vse večjega povpraševanja po kakovostnem eko mesu, ki ga zagotavljamo z vse večjim krogom eko kmetij. Povečevanje kapacitet na obstoječih kmetijah pa je omejeno, ker vemo, da eko reja ne more iti v smeri intenzifikacije pridelave, kvečjemu optimizacije.

Kako poteka vaš sistem oskrbe vrtcev, šol in drugih javnih ustanov z ekološkimi izdelki? Katere ustanove so vključene in koliko časa že?

Zadovoljni smo z odzivom javnih zavodov, tj. šol in vrtcev. Oskrbujemo jih že deset let, preko javnih naročil, po sistemu kratkih verig. Tukaj pa nas žalosti, ko se na trgu pojavljajo tudi nepoštene prakse, ki ponujajo zavodom nekakovostno blago po nižjih cenah, tako da se človek vpraša, ali je meso sploh eko. Pri teh subjektih bi odgovorni organi morali poostriti nadzor in jih bolj striktno sankcionirati. S tem bi preprečili nepoštene prakse, ki mečejo slabo luč tudi na ostale, ki skrbimo za pošteno in transparentno poslovanje.

Ali so med vašimi odjemalci tudi gostinci? Kako vidite slovensko gastronomsko ekološko ponudbo?

Žal je gostincev malo, ker še niso začutili dodane vrednosti, oziroma potrošniki premalo zahtevamo, da se nam ponudita kakovostni slovenska govedina in teletina.

Gastronomi so velikokrat močni samo v besedah, v realnosti je pa vse drugo. Drugače bo, ko bo gostinec pred stranko prinesel zapakiran kos eko mesa in ga pred njo odprl ter ga odnesel v kuhinjo na pripravo. Podobno kot naredijo z vinom in ostalo pijačo.

Ali je prihodnost ekološkega kmetijstva v svetu in v Sloveniji svetla?

Seveda je, ljudje se vse bolj zavedamo, da je kakovostna hrana le bolj pomembna kot ostale na zunaj bleščeče se dobrine, ki pa ne prinašajo dolgoročnega zadovoljstva.