Slive – kraljice poznopoletnega časa

Lahko so suhe kot odvajalo, sveže kot hrana za možgane, gurmani prisegajo na kombinacijo s siri, v solati in še kaj… slive.

Sezona slastnih sliv je že v polnem zamahu, z njimi pa se bomo lahko sladkali še vse do oktobra. Te sorodnice marelic in nektarin so izjemno zdrave predvsem zaradi visoke vsebnosti fitohranil. Izberite lokalno pridelani slive, ki so obrane šele, ko dozorijo. Slive po obiranju namreč ne zorijo več. Tiste, ki so pripotovale z drugega konca sveta, niso bile obrane v polni zrelosti, zato so pogosto čvrstejše in brez značilnega mehkega mesa.

Slive so, odvisno od sorte, lahko zelo različnih barv. Njihova najznačilnejša barva je temno modra, lahko pa so tudi vijoličaste, rdečkaste, zelene in marelično oranžne. Včasih imajo sivkast podton, kar je nekaj naravnega in dokaz, da niso bile kemično obdelane. Nekatere po velikosti spominjajo na svoje sorodnice marelice, lahko pa so celo tako velike kot jabolka.

Slive so hrana za možgane

Slive vsebujejo ogromne količine fitohranil, snovi, ki jim dajejo značilen rdečkast ton. Fitohranila izboljšujejo delovanje obrambnih mehanizmov telesa in varujejo možgane. Slive so bogate tudi z vitaminoma A in C, kalijem ter vlakninami. Vitamin A ohranja zdravje oči, vitamin C pa je nujen za zdravje tkiv in močan imunski sistem.

Suhe slive za prebavo

Ne smemo pozabiti na suhe slive, v katerih so skoncentrirane hranilne snovi. V njih je v primerjavi s svežimi dvakrat več vitamina A in desetkrat več vitamina K, ki skrbi za strjevanje krvi in zdravje kosti. Suhe slive so naravna pomoč ob zaprtju, saj ugodno vplivajo na prebavo. Vendar z njimi ne pretiravajte, saj lahko povzročijo prebavne motnje. Sveže slive lahko v pečici ali na žgočem soncu posušite tudi sami.