Slive – kraljice poznopoletnega časa

Slive so izjemno priljubljene v slovenskih sadovnjakih, na vrtovih in na krožnikih. S svojo sladko-kislo aromo, bogato hranilno sestavo in vsestransko uporabnostjo v kulinariki si zaslužijo posebno mesto v vsakdanji prehrani. Slive so polne vitaminov, antioksidantov in vlaknin, hkrati pa so nežne do prebave in odlične tudi za predelavo. Posebej priljubljene so suhe slive, ki jih lahko shranimo za zimo in uporabljamo skozi vse leto.

Slive so, odvisno od sorte, lahko zelo različnih barv. Njihova najznačilnejša barva je temno modra, lahko pa so tudi vijoličaste, rdečkaste, zelene in marelično oranžne. Včasih imajo sivkast podton, kar je nekaj naravnega in dokaz, da niso bile kemično obdelane. Nekatere po velikosti spominjajo na svoje sorodnice marelice, lahko pa so celo tako velike kot jabolka.

Slive in njihova hranilna vrednost

Slive so bogate s prehranskimi vlakninami, vitamini C, A in K ter minerali, kot so kalij, baker in bor. Njihov bogat antioksidativni profil pomaga v boju proti prostim radikalom, zato veljajo za odlične zaveznice imunskega sistema. Poleg tega vsebujejo naravne sladkorje, ki nasitijo, a ne obremenijo. Njihov glikemični indeks je relativno nizek, kar pomeni, da ne povzročajo hitrega porasta sladkorja v krvi.

Suhe slive za prebavo

Ne smemo pozabiti na suhe slive, v katerih so skoncentrirane hranilne snovi. V njih je v primerjavi s svežimi dvakrat več vitamina A in desetkrat več vitamina K, ki skrbi za strjevanje krvi in zdravje kosti. Suhe slive so naravna pomoč ob zaprtju, saj ugodno vplivajo na prebavo. Vendar z njimi ne pretiravajte, saj lahko povzročijo prebavne motnje. Sveže slive lahko v pečici ali na žgočem soncu posušite tudi sami.

Izberite slovenske slive, ki so pridelane v bližini

Slive so izjemno zdrave predvsem zaradi visoke vsebnosti fitohranil. Izberite lokalno pridelane slive, ki so obrane šele, ko dozorijo. Slive po obiranju namreč ne zorijo več. Tiste, ki so pripotovale z drugega konca sveta, niso bile obrane v polni zrelosti, zato so pogosto čvrstejše in brez značilnega mehkega mesa. Slovenske slive lahko poiščete pri vašem najbližjem kmetu. Pomagajte si z našim zemljevidom ponudnikov lokalne hrane.

Ob nakupu slovenskih sliv bodite pozorni na znak  »izbrana kakovost – Slovenija«, ki potrjuje, da so pridelane in predelane v Sloveniji ter dodatno nadzorovane s strani neodvisnih certifikacijskih organov za zagotovljeno višjo kakovost.

Kako slive gojiti doma?

Slive najbolje uspevajo v globokih, odcednih tleh na sončni legi. Drevesa sadimo jeseni ali spomladi, pri čemer izberemo prostor, kjer imajo dovolj zraka in svetlobe. Tla morajo biti bogata z organskimi snovmi, a ne prevlažna.

Gnojenje je priporočljivo spomladi z organskim gnojilom, ki vsebuje dovolj kalija in fosforja. Posebej pomembno je tudi obrezovanje slive, saj pravilna in redna rez pripomore k boljši osvetljenosti krošnje, večji rodnosti in odpornosti proti boleznim. Prvo obrezovanje opravimo že v mladosti drevesa, kasneje pa vsako leto konec zime ali zgodaj spomladi.

Zrelost plodov preverimo z rahlim pritiskom. Če se plod rahlo upogne in loči od vej brez napora, je primeren za obiranje. Običajno zorijo med julijem in septembrom, odvisno od sorte.

Kako shraniti slive in jih uporabiti v kuhinji?

Slive so občutljive in hitro dozorevajo, zato jih je treba hitro porabiti ali primerno shraniti. Najpogostejši način shranjevanja je sušenje. Za pripravo suhih sliv plodove operemo, razpolovimo in odstranimo koščice, nato jih sušimo v pečici na nizki temperaturi ali v dehidratorju. Tako pripravljene slive lahko hranimo več mesecev.

Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.

Predjedi

Slivovi cmoki po babičinem receptu

Vsi letni časi

Preprosto35 minut

Poleg sušenja jih lahko vložimo v kompot, uporabimo za marmelado ali iz njih pripravimo tradicionalne jedi, kot so slivovi cmoki, goveji zvitki s slivami ali slastna prosena kaša s suhimi slivami.

V sladki kuhinji slive navdušujejo v pitah, zavitkih in sadnih omakah. V slanih jedeh pa jih lahko kombiniramo z mesom ali dodamo v čatnije, ki se odlično podajo k sirom in pečenim jedem.

Odgovori na pogosta vprašanja o slivah

1. Kako posaditi slivo?

Slive sadimo jeseni ali spomladi v odcedna, bogata tla na sončni legi. Sadilna jama naj bo globoka vsaj 50 cm, korenine pa pred sajenjem nekoliko skrajšamo. Redno zalivanje v prvem letu po sajenju je ključnega pomena.

2. Kako pripraviti suhe slive?

Zrele slive razpolovimo, odstranimo koščice in jih sušimo v pečici ali sušilniku pri nizki temperaturi, dokler niso povsem suhe. Hranimo jih v steklenih kozarcih ali platnenih vrečkah.

3. Kako suhe slive lahko vplivajo na zdravje?

Suhe slive za prebavo delujejo zelo učinkovito, saj vsebujejo veliko vlaknin in sorbitola. Pomagajo uravnati prebavo, blažijo zaprtje in delujejo blagodejno na črevesje.

4. Ali se hranilne vrednosti suhih sliv razlikujejo od navadnih sliv?

Da, suhe slive imajo več vlaknin in koncentriranih antioksidantov kot sveže slive, saj se z izgubo vode hranila bolj skoncentrirajo. So energijsko bogatejše, zato jih uživamo v manjših količinah.

5. Kdaj in kako obrezujemo slive?

Obrezovanje slive opravimo konec zime ali zgodaj spomladi. Odstranimo suhe, poškodovane ali pregoste veje, s čimer omogočimo več svetlobe in zraka v krošnji ter spodbudimo rodnost.

6. Zakaj kupovati slovenske slive?

Lokalne slive so okusnejše, sveže in hranilno bogatejše. Poleg tega z izbiro slovenskih sliv podpiramo domače sadjarje in zmanjšujemo vpliv na okolje. Preberite tudi vač razlogov, zakaj je dobro izbrati sadje z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.

Za dodatne informacije obiščite naslovno stran Naša super hrana in raziščite še druge zanimive vsebine o lokalni prehrani.