Rizling za bogove | Vino | Vrste proizvodov

Rizling za bogove

Med slovenskimi vinoljubci je kot grom odjeknila novica o izjemnem mednarodnem uspehu.

Na prestižnem tekmovanju Decanter World Wine Awards 2015 – po mnenju mnogih poznavalcev najprestižnejšem ocenjevanju vin na svetu – je naša Ptujska klet uplenila izjemno trofejo. Pullusova majhna buteljka sladkega laškega rizlinga je v kategoriji sladkih vin s ceno nad petnajstimi britanskimi funti osvojila Decanterjevo mednarodno trofejo. O odličnosti tega dosežka najbolj zgovorno pričata dva podatka. Prvi je, da je bilo letos med 15.929 tekmujočimi vzorci tega najvišjega priznanja deležnih le 35 vin z vseh koncev sveta. Drugi podatek pa je, da je omenjenemu ptujskemu vinu na ta račun cena s 30 nemudoma poskočila na 56 evrov za 0,375-litrsko buteljko.

Pri tem seveda ne gre samo za priznanje naši kleti, temveč slovenski vinarski stroki in celotni Sloveniji kot vinorodni deželi!” pravi Bojan Kobal, ki je kot kreator vina gotovo eden najzaslužnejših, če ne najzaslužnejši za uspeh. Enolog v Ptujski kleti je že trinajst let, vse od leta 2002, in v tem času so bila njegova vina deležna več kot tristo priznanj na raznih tekmovanjih. “Kreator?” je skromno protestiral na našo hvalo. “Ah dajte no, pravi kreator vina je vendar ja narava! S sodelavci njene dosežke samo nekako pomagamo skomponirati v neko zaključeno celoto.

Skrivnost zmagovitega ptujskega rizlinga je kombinacija več faktorjev. Grozdje je dozorelo na eni najboljših možnih leg v Halozah, jagode pa so na trti pustili malce dlje, tako da so se dejansko rahlo okužile z žlahtno vinsko plesnijo, kar je sladko vino oplemenitilo z izjemno svežino. Za nameček so grozdje potem še posušili na posebnih platojčkih, kjer je imelo na voljo več kot dovolj zraka za optimalen proces.

Utrinek s tedna ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2015
Utrinek s tedna ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2015

Izvrstni rezultat na letošnjem londonskem tekmovanju ni nobeno naključje, temveč je plod dolgoletnega trdega dela. To med drugim dokazuje tudi dejstvo, da so v Ptujski kleti med suhimi belimi vini že lani osvojili dva naslova regijskega šampiona, in sicer za svoj sauvignon pullus 2013 v kategoriji pod petnajst funtov in za pullus G 2013 v kategoriji nad petnajst funtov. Njihov laški rizling 2008 je bil najvišjega priznanja pred leti deležen tudi v San Franciscu, na najbolj cenjenem ocenjevanju vin v ZDA. Da se Slovenija nasploh z velikimi koraki uveljavlja na svetovnem vinarskem odru, priča tudi dejstvo, da je že leta 2011 enako Decanterjevo trofejo kot letos sladki rizling osvojilo štajersko vino iz sušenega grozdja, in sicer šipon 2009 iz jareninske kleti Dveri Pax.

Oh, seveda, da so slovenska vina na nivoju,” je bil nedvoumen Bojan Kobal, “in to vedno znova tudi dokažemo. Okrog Slovenije in slovenskih vin v zadnjih letih po mednarodnih prireditvah ogromno žubori, kar pomeni, da se ljudje o nas veliko pogovarjajo in tuji novinarji tudi zelo radi kaj napišejo. Vendar pa moramo ostati realistični. Vinarstvo je dolgoročen posel, kjer se uspehi ne beležijo na ravni enega leta, temveč prej na ravni desetletij. Kot znamka ‘slovensko vino’ smo se na tujih trgih pojavili šele leta 1991, prej je svet poznal samo jugoslovanska vina in še prej avstro-ogrska. Zato se moramo pač še toliko bolj dokazovati in še naslednjih dvajset let se bomo morali … Ma, kaj dvajset, v resnici še mnogo več kot to – bordojci so se morali recimo dokazovati par sto let! Vam pa lahko zatrdim, da smo slovenski vinarji pri tej zgodbi vsekakor na pravem vlaku. No, morda vseeno ne bo trajalo par sto let. Hvala bogu namreč za elektronske medije, ki danes novice zelo hitro razširijo v vsak košček sveta.

Kljub temu ostaja za Ptujčane največji bonus mednarodnega uspeha dodatni prispevek k prepoznavnosti v domovini. Tudi za zmagoviti sladki rizling, ki je bil izdan v zelo omejeni nakladi 1200 stekleničk, ostaja kljub po novem skoraj podvojeni ceni glavni trg še vedno slovenski. Kupujejo ga predvsem zbiralci in tisti, ki si želijo z njegovo presežno patino začiniti kakšno posebno priložnost. “Še vedno mora biti naša prva prioriteta slovenski potrošnik,” pravi Bojan Kobal, “on je seveda prvi ambasador slovenskih vin v tujini, zato moramo vsi skupaj čim več delati na njegovem ozaveščanju. Saj ne rečem, da nimamo tudi v naših logih kar nekaj tistega zdravega vinskega lokalpatriotizma. Je pa tudi res, da se čedalje bolj dviga potrošnja tujih vin. Kar je seveda čisto normalno in nam je lahko samo dodatni motiv, da še trše poprimemo za delo in naše ljudi s kvaliteto vedno znova prepričamo, da so slovenska vina res nekaj posebnega.

In zaradi česa so nekaj posebnega? “Mene, recimo, navdušujejo predvsem s svojo raznolikostjo. Ko odpreš novo steklenico, ne moreš biti nikoli prepričan, kaj sploh odpiraš, saj so si slovenska vina od regije do regije tako zelo različna. Ne samo od regije do regije, v resnici od soseda do soseda! Tako je seveda zaradi raznolikosti naše klime, zaradi katere imamo tudi tako raznolika rastišča za vinsko trto – in resnično imenitno se mi zdi, kako znajo slovenski vinarji to raznolikost tudi negovati in ohraniti!

O najbolj perečih napakah v slovenskem vinarstvu gospod Kobal sicer ni želel govoriti, saj je prepričan, da bi se morali tudi na tem področju vsi skupaj veliko bolj osredotočati na pozitivnost. Največje rezerve za nadaljnjo rast pa vidi v nuji poenotenja v eno samo krovno vinarsko organizacijo. Ena njenih glavnih prioritet bi morala postati resno in sistematično ukvarjanje z vinskim marketingom, tako v korist domačih kot tujih kupcev. “Seveda pa je treba, preden se začne na ta način resno delati, marsikje tudi počistiti pred domačim pragom … Kar pomeni, da danes ni več dovolj, da prodajaš samo čudovito vino, temveč se moraš naučiti tržiti tudi čudovito vinarsko izkušnjo – pravzaprav kompletno čudovito vinarsko zgodbo. Obiskovalcu moraš tako ponuditi tudi vizualno prekrasne vinograde in očarljivo arhitekturo kleti, da o postrežbi sploh ne govorim. No, ne razumite me narobe: marsikje po naši deželi imajo vse to že več kot zgledno urejeno, marsikje pa žal ne. In točno take reči bi morala po mojem pospeševati krovna organizacija, o kateri sem govoril. Ampak dovolj o tem, saj je za nas zdaj vendar teden zmagoslavja! In to, ponavljam, za vse slovenske vinarje, saj je poslanstvo zmagovalcev, kot je naš sladki rizling, prav to, da širijo glas in odpirajo vrata tudi za vsa ostala slovenska vina!

Nagrajeni pullus laški rizling
Nagrajeni pullus laški rizling

Sorodni članki

Vinske regije in zaščitena vina v Sloveniji

V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, v njih pa se nahaja devet vinorodnih okolišev, kjer pridelujejo vrhunska slovenska vina, ki imajo glede na lego svoje značilne posebnosti.Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem…

Več...

Slovenska gastronomija je odmevna v svetu

Na podlagi raziskovanja bogate tradicije preteklosti je slovenski etnolog Janez Bogataj Slovenijo razdelil na 24 gastronomskih regij. V vsaki od njih rastejo in se razvijajo uspešne gastronomske zgodbe, prepoznavne tudi v svetu.Slovenija na majhnem prostoru združuje zelo raznoliko in bogato…

Več...

Naučite se, kako pravilno postreči vino

Pravilna postrežba vina je izjemno pomembna, saj vpliva na njegov okus. Pripravili smo uporabne napotke za rokovanje z različnimi vrstami vina.Buteljko kakovostnega vina, ki jo kupimo ali prejmemo v dar, moramo znati tudi primerno postreči.   To je pomembno za zadovoljstvo…

Več...

Kako izbrati vino

Odlična, že skoraj idilična, s soncem obsijana lega in raznolikost pokrajine v Sloveniji prinaša opojne okuse tradicionalnih dobrot in vrhunskih kapljic vina. Že naši predniki so s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da jih danes lahko prepoznamo in vse bolj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem