Reševanje hrane pred iztekom roka

Slovenija se uvršča med države, v katerih količina zavržene hrane iz leta v leto narašča. Eden pomembnih področij, kjer se tovrstna izguba lahko prepreči, je zmanjšanje zavržene hrane zaradi poteka roka uporabe v trgovinah. K reševanju tega problema so pristopili člani slovenskih dobrodelnih Lions klubov, ki že šest let izvajajo projekt Donirana hrane. Hrano pred iztekom roka uporabe prevzamejo v trgovinah in jo s pomočjo prostovoljcev prenesejo do socialno ogroženih posameznikov in družin. Gre za največji dobrodelni projekt slovenskih Lionsov, ki se danes izvaja v 25 krajih širom Slovenije. Na ta način je lani kar 380 ton hrane, ki bi sicer postala zavržena zaradi izteka roka uporabe, pristalo v rokah socialno najšibkejših. O projektu, njegovih začetkih, razvoju in viziji nam je povedal Zdene Podlesnik, koordinator projekta Donirana hrana pri Zvezi Lions klubov Slovenije.

Hrana, ki bi jo v trgovinah zaradi izteka roka zavrgli

Že vse od leta 2013 v Sloveniji poteka projekt, pri katerem so se skrbni prostovoljci v izpolnjevanju svojega poslanstva zavzeli za pomoč in s svojimi močmi in prostim časom pristopili k reševanju problematike zavržene hrane. Projekt, ki ga danes imenujejo Donirana hrana, poteka pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenija, podpira pa ga tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

prostovóljstvo -a s
dejavnost, ki se ukvarja s prostovoljnim, brezplačnim opravljanjem določenih del
sinonim volontêrstvo
vir: SSKJ

Kako se je začelo?

»Ideja se je porodila že leta 2012 v Lions klubu Maribor Zarja. Članice so se soočile s podatki o količini zavržene hrane, na drugi strani pa z velikim številom ljudi, ki jim ustrezne hrane primanjkuje. To idejo so v praksi začele izvajati članice Lions kluba Celje Mozaik. Ob zaprtju trgovin so prostovoljke prevzele hrano v trgovinah in jo predale Zavetišču za brezdomce. Kasneje so se akciji pridružili še drugi Lions klubi v Celju. Tako je nastal projekt Viški hrane, ki se je kasneje preimenoval v projekt Donirana hrana. Projekt se je začel širiti in postopno se je povečevalo tudi število sodelujočih trgovin. Tako so v 2014 v sodelovanju z Mestno občino Celje – JZ SOCIO uredili razdelilnico, kjer so zbrali hrano in jo naslednji dan razdelili. Pri vseh fazah ravnanja s hrano skrbno upoštevajo osnovna načela HACCP sistema.«

Lions klubi širom Slovenije so vse pogosteje prepoznavali možnosti in potrebe, da bi se projekt Donirana hrana izvajal tudi pri njih. Velika večina je prišla v Celje, kjer so se praktično seznanili s potekom projekta in ga kasneje realizirali v svojem kraju. Projekt se danes izvaja v 25 različnih krajih po Sloveniji.

Koordinator projekta gospod Zdene Podlesnik je predstavil, kako poteka prevzem in predaja hrane

»Praviloma se zvečer, ob zaprtju trgovin, prostovoljci odpravijo z avtom v trgovine, s katerimi imamo sklenjene pogodbe za donacijo hrane. Zaposleni pripravijo hrano v priročno embalažo, ki je namenjena prav projektu Donirana hrana. V nekaterih krajih hrano prevzemamo v več trgovinah, zato smo dostikrat v tudi časovni stiski. Zaposlenih v trgovinah ne želimo dodatno obremenjevati, čeprav nam vedno ne uspe, a s strpnostjo in sodelovanjem uspešno rešujemo tudi morebitne težave. Prevzeto hrano zvečer prepeljemo na dogovorjeno zbirno mesto, naslednje jutro pa jo s pomočjo prostovoljcev razdelimo upravičencem.«

Zdene Podlesnik
Zdene Podlesnik, koordinator projekta

O kakšnih živilih govorimo?

»Predvsem morajo biti neoporečna, to je naš osnovni kriterij. Govorimo o živilih, ki so tik pred iztekom roka uporabe, čeprav se vse pogosteje zgodi, da je rok uporabe tudi daljši. Med prejetimi živili prevladujejo pekovski izdelki, mlečni izdelki, sadje in zelenjava, tudi suhomesnati izdelki ali tista živila, ki so pripravljena v toploteki v trgovini. Teh so upravičenci še najbolj veseli, saj prevladujejo pečeno meso, lazanje ali pice, tisto, kar si sami ne morejo privoščiti. Logistika pa je prezahtevna, da bi lahko projekt razširili tudi na pripravljeno hrano iz gostinskih lokalov ali drugih obratov, kjer se hrana pripravlja.«

Hrana iz gostinskih lokalov in drugih obratov

Kdo so donatorji, kje prevzemate hrano?

»Velikost trgovin je zelo različna, kar je odvisno od kraja. V večjih mestih so vključene predvsem večje trgovine, v manjših pa manjše. Kjer je bilo mogoče, smo k sodelovanju sprva pritegnili večje trgovine zaradi ekonomičnosti logistike. Hrano običajno prevzemamo ob vhodu v skladišče.«

Kako pa izberete prejemnike, kakšni so kriteriji?

»Upravičence za prejem donirane hrane določa dopolnjeni ZKme-1. V Zvezi Lions klubov se trudimo med prejemnike uvrščati predvsem institucije, v manjši meri pa tudi neposredno posameznike. Končni prejemniki so seveda posamezniki. Od institucij so v ospredju zavetišča, društva in druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z osebami, potrebnimi posebne pozornosti. V največji meri sezname pripravljajo Centri za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Sezname večkrat letno pregledajo in obnovijo in žal se praviloma povsod daljšajo.«

Koliko obrokov bi lahko prešteli v letu 2018 in tudi že doslej v 2019?

»Sprva smo količino lahko še dokaj natančno spremljali. A s povečevanjem obsega, števila trgovin, raznovrstnosti hrane in tudi količine, je natančno spremljanje postalo vse bolj oteženo. Prostovoljcev, ki so projekt izvajali, nismo mogli še dodatno obremenjevati z beleženjem. Zato smo se z večino donatorjev dogovorili za dnevne dobavnice in mesečni zbirnik donirane hrane, kar je spremljanje bistveno olajšalo. Zavedati se moramo obsega tega dela, saj se hrana spremlja v različnih enotah mere. Kjer so navedeni kosi, je potrebno za vsak kos določiti težo. V nekaterih primerih je to navedeno na kosu, pri na primer pekovskih izdelkih pa ni. Na osnovi zbranih in preverjenih podatkov za leto 2018 lahko povem, da smo zbrali vsaj 360 ton hrane. V letu 2019 bomo presegli 400 ton.«

Hrana pred iztekom roka 2

Čeprav gre za prostovoljno delo, verjetno pri izvajanju tako velikega projekta nastajajo določeni stroški. Kako vam to uspeva in s kakšnimi težavami se soočate pri izvajanju tako velikega projekta?

»Izvajanje projekta vsekakor povzroča določene stroške. Več je trgovin, več je stroškov. Gre predvsem za logistične stroške kot so vozila ali gorivo. V zbirnih centrih, kjer hrana prenočuje, nastajajo stroški za energijo in nabavo ustrezne opreme, ki jo je potrebno ustrezno vzdrževati.

Ti stroški so bili sprva v večini kar breme prostovoljcev, kasneje pa so se ponekod priključile tudi lokalne skupnosti in drugi sodelujoči pri projektu (Rdeči križ, Karitas, javni zavodi, občine …). Projekt pa je prerasel zmožnosti prostovoljstva tako z materialnega kot kadrovskega vidika.

Vedno težje je zagotoviti potrebna materialna sredstva in zadostno število oseb za izvajanje projekta. V nekaterih krajih lokalne skupnosti uspešno pomagajo z zaposlovanjem oseb iz sistema javnih del. Žal je to zelo negotovo in ni povsod izvedljivo. Pogosto pomagajo tudi donatorji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je v 2018 izvedlo razpis, ki je omogočil nabavo opreme za več kot deset lokacij.«

Kakšni so načrti razvoja projekta v prihodnje?

»Želimo si sistemsko rešitev, s katero bo zagotovljen obstoj in razvoj projekta. Člani Lions in drugi prostovoljci smo v teh letih dokazali pomen in razsežnost projekta. Naša energija in sposobnosti so omejene in potrebujemo okrepitve. Zdaj je čas, da država najde rešitve. Veseli smo novo ustanovljenega direktorata za hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim že sodelujemo.«

Kako se lahko priključimo projektu in sodelujemo tudi sami?

»Posamezniki se lahko priključite kot izvajalci in v svojem kraju pomagate pri reševanju logističnih težav. Poiščite najbližjega Lions člana, Lions klub ali se obrnite na ZLKS.«

Pereči podatki, ki veljajo za leto 2018:

V gospodinjstvih je nastala več kot polovica odpadne hrane (52 odstotkov ali skoraj 73.200 ton), tretjina (skoraj 42.100 ton) v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina (okoli 10.800 ton) odpadne hrane je nastala pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). Ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.


Sorodni članki

Tretji petek v novembru – dan slovenske hrane 2019

Osnovni namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos praznujemo 15. novembra, je izobraževati in ozaveščati naše mlade in z njimi tudi širšo javnost o velikem pomenu uravnoteženega prehranjevanja. Redno zajtrkovanje v zdravi prehrani nosi zelo…

Več...

»Hrana je premalo spoštovana,« pravi ministrica dr. Aleksandra Pivec

Morda je res jeseni, ko obiramo plodove vloženega truda, pravi čas, da razmislimo tudi o kakovosti hrane, ki jo zaužijemo. Oktobra smo obeležili svetovni dan hrane, pred nami je tretji novembrski petek, dan slovenske hrane. Medtem ko občutimo obilje, nas…

Več...

Vam najbližja ekološka kmetija

Bralci nas pogosto sprašujete, katera je najboljša ekološka kmetija in kateri so ekološki certifikati, ki jim lahko zaupamo. Na portalu Naša super hrana se zavzemamo za boljše razumevanje oznak pri različnih shemah kakovosti, predvsem pa delujemo na področju ozaveščanja o…

Več...

Kako izbrati vino

Odlična, že skoraj idilična, s soncem obsijana lega in raznolikost pokrajine v Sloveniji prinaša opojne okuse tradicionalnih dobrot in vrhunskih kapljic vina. Že naši predniki so s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da jih danes lahko prepoznamo in vse bolj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem