Recept za letošnje praznike? Čim več lokalnih in sezonskih sestavin!

Narava nam v vsakem letnem času ponudi raznovrstne pridelke. Tudi v zimskem času ponuja živila, ki jih naše telo takrat najbolj potrebuje. Če se ozremo v preteklost, v čas mladosti naših babic, vidimo, da so praznične decembrske jedi takrat pripravljali iz zdrave sezonske hrane, saj v trgovinah še ni bilo pridelkov iz drugega konca sveta. Zgledujmo se po njih in si letos za praznike privoščimo kakovostne jedi lokalnih pridelovalcev in predelovalcev ter jedi iz sezonskih lokalnih sestavin, ki so polne vitaminov.

Božične večerje so se v preteklosti seveda razlikovale glede na regijo, najpogosteje pa so se na prazničnih krožnikih znašle klobase ali drugo meso, saj je zima čas, ko so shrambe napolnile koline, ter zelje, zdravje z lokalnega vrta, ki prenese nizke temperature in brez težav uspeva tudi pozimi. Praznike je že v preteklosti spremljala orehova potica. Orehi, pobrani v jeseni, so se do konca decembra posušili in bili so pripravljeni za pripravo sladkih poslastic.

Tudi v današnjem času lahko praznične dobrote pripravimo iz domače sezonske hrane, ki jo najdemo pri slovenskih pridelovalcih. Že kratek sprehod čez lokalno tržnico, polno pisanih pridelkov, ki zorijo pozimi, vas bo navdihnil z idejami za zdravo kosilo, pripravljeno iz kakovostnih lokalnih sestavin. Četudi so naše trgovine danes neprimerljivo bolje obložene kot v preteklosti, z razumom posegajmo po lokalnih pridelkih. Konec koncev, ali sredi zime res potrebujemo jagode in bučke, ko pa je na zemlji slovenskih pridelovalcev zraslo toliko zimskih dobrot?

Prednosti sezonskih pridelkov iz lokalnega okolja

Pridelki lokalnega izvora imajo višjo biološko in hranilno vrednost, saj so bili obrani v polni dozorelosti. Zaradi kratkih transportnih poti lahko vsebujejo manj pesticidov in tudi manj konzervansov, saj živil ni potrebno pripravljati na dolg prevoz. Prepričani smo lahko tudi, da je slovenska hrana varna, saj imamo v Sloveniji enega najboljših evropskih sistemov kontrole varnosti hrane.

Kupovanje domačih pridelkov pomembno vpliva tudi na spodbujanje slovenskega kmetovanja in predelovalne industrije. Z nakupom lokalnih pridelkov podpiramo kmetovalce in lokalno predelovalno industrijo, pripomoremo k ohranjanju slovenskih kmetij in gospodarstva ter spodbujamo nadaljnji razvoj slovenskega podeželja. Pozitivno pripomoremo tudi k ohranjanju našega okolja.

Na praznični mizi tradicionalno postrežemo dušeno kislo zelje s krompirjem, pečenico ali morda krvavico, ali celo z zaščiteno geografsko označbo zaščiteno  kranjsko klobaso. In seveda, ne  sme manjkati naša prava zajamčena tradicionalna posebnost slovenska potica.

Poreklo je zapisano na deklaraciji

Ob nakupu hrane zato preberimo njeno deklaracijo, ki sporoča izvor izdelka. Na pakiranih živilih jo najdemo na embalaži izdelka, zapisana pa je tudi ob svežem sadju in zelenjavi. Na njej je zabeležen podatek o poreklu pridelkov oziroma podatek, kje je bilo živilo predelano. Svojo pozornost pa usmerite tudi na morebitne označbe za različne sheme kakovosti.

Shema kakovosti in zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija«

Na mnogih slovenskih mlečnih in mesnih (govejih in perutninskih) izdelkih ter sadju boste našli zaščitni znak izbrana kakovost – Slovenija. Ta zagotavlja, da je bilo živilo v celoti pridelano ali rejeno ter predelano v Sloveniji pod strožjimi kakovostnimi kriteriji, kar jamčijo tudi dodatne letne kontrole s strani certifikacijskih organov. Bodite pozorni na kakovost in na državo, kjer je bila izvedena pridelava in predelava ter izberite najboljše!

Preberite tudi:

Ni vedno vse, kot se zdi – preverjajmo poreklo in sestavo živil