29.8.2019V naše pogovore vse pogosteje zaidejo besede eko, bio, ekološko ali biološko. Te besede se v slovenskem jeziku nanašajo na varovanje in ohranjanje narave ter življenjskega okolja. Odtod tudi poimenovanje ekoloških pridelkov. Hrana, ki je pridelana in predelana na ekološki način, je ekološka hrana.
Izrazi ekološko, biološko, eko in bio pridelana hrana imajo enak pomen, ki velja za enake standarde in prakse nadzorovane kmetijske pridelave in predelave. Izraz »organic« uporabljajo predvsem angleško govoreči narodi, izraz biološko je značilen za romanske jezike, izraz ekološki pa se uporablja sicer.
Ob vse večjem razumevanju različnih vplivov na podnebne razmere se povečuje tudi pomen ekološkega kmetijstva, ki postaja pomembno orodje za blaženje podnebnih sprememb in njihovih posledic. Uporabnike ekološko pridelane hrane lahko štejemo med aktivni državljane sveta in vsak dan nas je več.
Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče, so definicijo ekološke pridelave zapisali pri Evropski komisiji za promocijo ekološkega kmetovanja.
Ekološke kmetije z ekološko in lokalno pridelano hrano so izvrstna priložnost za izboljšanje kakovosti življenja, saj so podvrženi rednim preverjanjem, ali pridelava in predelava poteka skladno s strogimi evropskimi in slovenskimi predpisi, ki predvidevajo izključno naravna zaščitna sredstva in gnojila, popolnoma brez rabe gensko spremenjenih organizmov. Nenazadnje, potrošniki slovenske ekološke kmetije lahko kadarkoli obiščejo in se na kraju samem prepričajo o kakovosti in svežini živil, ter presodijo o nakupu.
V Sloveniji je bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2018 v ekološko kontrolo vključenih 3.741 kmetijskih gospodarstev (5,4 % vseh kmetij v Sloveniji) s 47.848 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (10,02 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2018). Iz medijev lahko razberemo, da se danes mladi, ki se vključujejo v kmetijstvo, večinoma odločijo za ekološko kmetovanje.
ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok; ekspr. ekološka bomba; ekološka katastrofa; ekološka renta
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko
Tudi tako namreč lahko prispevamo k blaženju podnebnih sprememb zaradi manjših izpustov toplogrednih plinov. Hkrati pomagamo ohranjati raznovrstnost rastlin in živali (biodiverziteto). Ekološko kmetijstvo namreč uporablja naravna zaščitna sredstva in gnojila, izključno brez gensko spremenjenih organizmov.
Izrazili bomo skrb za ohranjanje narave in okolja ter razumevanje in solidarnost z mladino, ki danes po vsem svetu s podnebnimi protesti sporoča skrb za ohranitev civilizacije in planeta. Pomagali bomo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa kmetijstva kot panoge in države kot celote ter pri ohranjanju naravnih virov, zdrave pitne vode in rodovitne prsti. Porabniki ekoloških in lokalnih živil so borci proti podnebnim spremembam in bojevniki za ohranitev planeta in civilizacije, so aktivni državljani, so naravo- in okolje-varstveniki.
Zaradi svojih lastnosti je ekološko pridelana lokalna hrana posebej primerna za zdravstveno občutljive skupine kot so mladi od vrtcev dalje, starostniki ali bolniki.
Ekološka živila v primerjavi s tistimi, ki so pridelana na konvencionalen način, ponavadi stanejo več. A na daljši rok v resnici cena za ekološka živila pomeni prihranek pri osebnih in javnih izdatkih za zdravje in družbenih stroških za sanacije narave in okolja.
V prvem delu intervjuja z Nives Adamič Kričaj, univ. dipl. ing. kmetijstva in koordinatorko certifikacijske enote za ekološko kmetijstvo – pridelavo/predelavo na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, razkrivamo vlogo izvajalcev v ekološkem nadzoru, postopek kontrol in…
Več...
Intervju s Špelo Kocjančič, perspektivno mlado podjetnico, ki se s proizvodnjo izdelkov iz kosti ekološkega goveda zavzema za boljši izkoristek surovin v mesni industriji in s svojimi izdelki aktivno vstopa v svet krožnega gospodarstva.Mlada ambiciozna podjetnica Špela Kocjančič je lastnica…
Več...
Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v kuhinji in zavzetostjo za kuhanje na ekološki način z nami v intervjuju deli dragocene nasvete o pripravi ekološke hrane. Razkriva, kako lahko vsak domači kuhar svoj jedilnik obogati z raznoliko,…
Več...
Magistrica varne prehrane in projektna sodelavka na ZSPM – Zvezi slovenske podeželske mladine Dominika Klavž z nami v intervjuju deli svoj strokovni vpogled o vlogi ekološke prehrane pri oblikovanju boljših prehranjevalnih navad ljudi v prihodnosti. Vabljeni k branju in razmisleku,…
Več...